Skoči na vsebino

Vaše pesmi


Alya

Recommended Posts

:2src: Veliko ljudi piše pesmi, a jih nikoli nikomur ne pove, jih nikoli nikjer ne objavi, ker mislijo, da ni dobra. Napiši jo, in jo objavi TU!!!

Moja pesem:

 

Življenje kot v filmu

 

Misliš, da je tvoje življenje

film, a ni.Tudi ti imaš

tako kot vsi

težave in skrbi.

Misliš, da je konec vedno

srečen tako kot

v filmu, a ni.

Misliš da maska ne izda

čustev, a nimaš prav.

Življenje ni film, je

sreča in trpljenje obenem.

 

xsrcx :2src: xsrcx

Vsi smo angeli z eno samo perutjo,

zato lahko letimo samo objeti.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

V iskanju, skakanju za nepoznanim

nemočen se potim,

v polotnem soncu,

otroško vpitje

in tam stojim.

Črn pogled išče dan v temi.

A ko vdre v kri

ni več skrbi

in ni več poti.

Zdaj otroško vpitje tvoje je kričanje,

ker tisti, ki se je med potjo izgubil,

si ti včasih bil.

In če me srečaš

nikar ne glej,

to je le senca nekdanjih vej.

Posekano drevo brez listja in cvetov.

Ne, ne, to nisem jaz

je le obraz, ki se ti zdi, da ga poznaš.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mogoče pa res... da mal spravim vn...

 

Kje je meglica jutranih dni,

sonček mi sije na moje dlani,

je vroče je žejno je lepo a ni?

A meni najboljše so zimske noči.

 

In misel ni prava ko vse se iskri,

tema ni zdrava a sonce tako boli,

upiram se luči premal mam moči,

nevem če bom zdržal do naslednje noči.

 

Ne gledam naprej nočem nazaj,

me preganja dobrota,

a nočem še v raj;

 

Tam bom sirota,

jaz hočem nazaj,

ah to je na žalost le še ena zmota.

:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lepo Nino! :palec: x:)x

Morda potrebuje človek čas enega življenja samo zato, da pridobi vrline, ki izničijo njegove napake iz prejšnjega življenja... Vrline, ki jih pridobimo in ki se počasi razvijajo v nas, so nevidne vezi, ki vežejo med seboj posamezne eksistence-eksistence, ki se jih spominja samo duh, saj materija nima spomina za duhovne stvari.

 

HONORE DE BALZAC

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lej ga novo jutro,

spet bo še en dan,

oh saj ni tako hudo,

celo js nisem več zaspan.

 

Lej te nove verze,

to je vse kar še imam,

in vse tiste male veze,

ki jih proč ne dam.

 

Ko pogledam ven,

se zgrinjajo oblaki,

danes spet bog je len.

 

In spet se menjajo koraki,

spet jim je zmanjkalo polen,

ah ne ne dan je dan kot vsaki.

:D Rad bi se z vami družil tudi v živo, povejte mi če se kdaj mudite v moji okolici LJ, Moste.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

No prav.... x:Ix

 

Sanjala sem metulje pisanih kril

leteli so svobodi naproti

sanjala sem sonce rumenih oči

osvetljevalo je svet

sanjala sem rože dehteče

krasile so puščavo

sanjala sem trave zelene

gradile so cesto

sanjala sem modre oblake

skupaj z zvezdami so leteli v vesolje

snjala sem nasmejane obraze

s srečo so plesali v noč

sanjala sem pojoča drevesa

s svojimi glasovi so privabljala smeh

sanjala sem dereče slapove

s svojim bobnenjem so rušili skale

sanjala sem mavrične vrtove

a prebudila sem se v črnobel svet...

 

 

Tole je staro...zdaj imam že nekaj let "pesniški" zaton...hmmm...saj mogoče pa bolje x:Dx x:Ix

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

To pesem sem poklonila vsem, ki imajo radi svetlo luno, zvezdice, pravljice in so v duši še zmeraj otroci.

 

Na nebu, v objemu svetlih zvezdic

spi bela luna

na temen oblak mehak kot svila

svoj lepi obraz naslanja.

 

S svojim sijajem in leskom

greje zvezdice male

ziba jih v naročju nežnem,

da bi le zaspale.

 

Njena tiha duša poje pesem,

pesem o ljubezni, vetru, svobodi,

daleč po vesolju njen nežni glasek

blodi.

 

Otrokom pripoveduje prvljice,

stkane iz cvetočih sanj morja,

vsak lahko jo sliši,

vsak, ki s srcem prisluhniti zna.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 year later...

kok lepo xsrcx

lih zame

 

Zaupaj tem ljudem, čeprav drvijo v brezno temne noči,

naj govorijo pa čeprav vedo, da skupaj eno so.

Kaj pa moreš ti zato, če nočejo pogledat v nebo.

Drugemu bi dušo vzeli, a svoje rešili ne.

Kaj boš storil, kaj govoril, da čreda ne pogoltne te.

Ne prosite toliko,rajši rečite hvala za tisto,kar imate.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ena moja, sposojena od nečesa v meni...

 

RENT-A-MIND

 

Kri svetá tečem,

praznin prenahranjen.

pridi noč vame

da skozte zasvetim.

zametem te čase

v najem ti jih dajem

ki prebiraš duhá

vrezbarjen si vase,

potemnjene krvi.

zaboliš se v zgodbi

ko ti senca pobriše

v mesta kjer brezna

prežijo na ptice.

selivke? se zdi.

da selim se odznotraj

na zunaj sem srečen

pastir ki verjame.

Ne smeš si dovoliti, da ti življenje - zaradi cilja - spolzi skoz prste; temveč moraš požeti sadove vseh svojih letnih časov. F.N.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Poslednja zima

 

 

V tej ledeni mrzli zimi

sanjam sonce,

sanjam dišeče majske večere

in čarobno kresno noč...

 

Slišim mraz

sega mi v kosti

sneg pokriva bolečino

v ledenem dihu onemi

kot mrtev ptič

pod oknom

obleži...

 

Ko pride pomlad

spet bo brstelo

polje, jasmin

in trave

ozelenijo...

 

Pa ne prebudijo

več nežnih ptic

upanja...

Za zmeraj ostanejo

zamrznjene,

uklenjene

v stebrih ledenih.....

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sedim v naročju

svojih strahov in upanj.

Koprena solz se razgrinja,

kaže v brezrazsežnost.

V belini sebe samotno

zrem v Čas.

 

:2src: xredx :switz: xokx xsrcbumx xyesx xloveyx krasno Sedna x:Xx

 

 

bereš moje filinge.....praznina.... xsrcx

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Iz praznine lahko pride marsikaj. Tudi pesmi pridejo iz praznine.

Cau Amis, Lia. xsrcx

Evo, kot sem obljubila, nekaj v malo bolj tekocem jeziku.

 

Kao da se ništa nije desilo,

opet krećem, opet okrećem novu stranicu.

Možda, da bi učinila onu istu glupost,

koja me je bacila u očaj.

Možda, da bi učinila onu istu glupost,

koja će postati korak ka sreći.

Ko zna?

Ko to zna bolje, nego ja.

Ko zna.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Maščevanje

 

danes si samo še pepel

pred tednom

si v nemoči

otirala potno čelo

na nosilih

dveh postavnih

mladeničev...

 

veš tvoja pasja

prijateljica

nemo žaluje...

nič več

ne skače

nemo zarije

svojo

kosmato glavo

v moje

naročje...

 

po glavi

mi nenehno

rije

zakaj

zakaj ti

zakaj zdaj...

 

 

če je kje

bog

naj skloni

svojo

kosmato

brado,

da mu jo

scefram....

 

obrijem

da začuti

ostrino in hlad

rezila

saj ne ve

kaj

nam

dela...

 

neodgovorno

razposajeno

se igra

z mejami

človeškega

trpljenja......

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Haikujasi talajo vrtnice, pa naj bodo se med pesmimi!

 

Lia, zelo nenavadna pesem..ampak mi je vsec.

 

U prolazu, prije nego što osetim

odkucaje tvog srca,

okrzne me crni baršunasti ogrtač tvojih snova.

Tvoje telo dotakne se mog,

zaštitnički, saveznički.

Ruka pomiluje kosu,

u prolazu.

Znam, da si bio tu.

Ispred mojih vrata samo jedna

crvena ruža pokazuje trag tvog odlaska.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Meni je tudi všeč Maščevanje lie. Zanimiva pesem.

 

 

Pljunek...

 

Precejanje

 

Z neba se nekaj cedi

svetloba in norveški naglas

sprememba sem

omikan kot Shlegel

na obeh straneh

berlinskega zidu

Antičen. Klasičen

kot groteska.

Starogrški klinc

ki poje en passant.

Usta sem. Svéčen.

Posvečén plesoč

ob svečah ki so

plamen na dlani

stvari.

Ne smeš si dovoliti, da ti življenje - zaradi cilja - spolzi skoz prste; temveč moraš požeti sadove vseh svojih letnih časov. F.N.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Povem ti, jaz sem ogenj,

ogenj s splamenom zelenim,

povem ti, jaz sem zrak in veter

z vonjem po travi pokošeni,

povem ti, jaz sem voda, reka sem deroča,

včasih dež sem, včasih sneg in tudi toča,

povem ti, jaz sem zemlja, v duši stara

in razpokana, a vsako pomlad rodim

en cvet.

 

Ko sem ogenj s plamenom zelenim,

takrat gorim, takrat sem vročina,

sem strast in toplina in

divja kot puščavska divjina.

Takrat sem sonce v sredini neba,

na ekvatorju vroča, na polih sem

hladnejša od snega.

Veš, da te lahko moj plamen tudi zmrazi?

 

Ko sem zrak, sem svoboda sveta,

sem lahko pojem življenja, a tudi gorja.

Takrat ko sem zrak, v vesolju lebdim,

stisnem se k tebi in mirno zaspim.

Ko sem zrak, sem tudi sreča,

živahnost in gibanje,

najlepša plesalka neba.

Veš da te, tudi ko sem zrak, lahko zadušim?

 

Takrat ko sem voda, sem morje sveta,

dolga sem reka in dež z neba,

sem tekočina življenja, pa tudi groza vsega...

Sem v puščavi dragocena, če sem poplava,

ne mara me duša nobena.

Ko sem voda, sem z morjem poročena

in ribe so moji otroci,

bolna sem, že davno strupena.

Veš, da te lahko utopim?

 

Če pa sem zemlja, sem stara, debela in

okrogla in moj obraz je razbrazdan in

zguban, s starostjo prežet,

že davno razpokan in suh in brez

vode in zraka in ognja ne morem živeti,

ne morem znova začeti.

Ko sem zemlja, lahko ti dam vse ali nič,

lahko te nasitim, osrečim,

lahko sem le nič, prah in pepel...

Veš, da sem jaz tvoj grob?

 

Ogenj kot strast, zrak kot svoboda,

voda kot dež in zemlja kot modrost,

vse to naenkrat, v enem, ti da še zadnji,

peti element.

Takrat pa sem upanje in božje darilo,

takrat sem ljubezen in mir in razkužilo

za vse rane človeštva, takrat sem dobro

za dobro sveta.

Le jaz te lahko rešim. Kdo sem jaz?

živi in pusti živeti
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Veter, suho listje pleše v divjem ritmu,

tvoj obraz je prekrit z mojimi lasmi

in splavar v parku je že davno kot okamenel.

 

Besed ni in jih ljudje ne slišijo,

ker ti govoriš samo meni

in moje odgovore slišiš samo ti.

 

Povsod si z mano, ko se prebuja pomlad,

ki jo zima vztrajno mori.

Mislim, mislim, torej sem!

 

Stari filozofi so spet oživeli

in male sive celice so zaposlene...,

tvoj obraz pa je prekrit z mojimi lasmi.

 

Realnosti ni, realnost ne obstaja,

vse so samo sanje nekoga drugega,

sanje, v katerih igrava glavno vlogo

v nočni mori, ki se bo končala z najino smrtjo,

ko se bo tisti nekdo zbudil.

 

Midva skupaj sva le atom

v vesolju neskončne večnosti, midva sva nič...

 

Veter, suho listje pleše v divjem ritmu,

tvoj obraz je prekrit z mojimi lasmi

in splavar v parku je že davno kot okamenel.

živi in pusti živeti
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lia, mogoč boš drugač misnla, če ti povem, da sm bla stara 8 let k sm jo napisala x:Dx x:Dx x:Dx

 

 

:eek: xcivx kaj šele bo, ko boš velika :onfire:

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...