Vaše pesmi

[Matjaž Bogdan]

Tujec

 

v sivem mraku vaših upov

..zajokal je otrok ;

tujec izrekel je pozdrav..

odgovor bil je nem- le kretnja- pojdi...

 

Tujec odhitel je naprej,

med drobci večera , med jokom otroka...

med senco in vašo svetlobo,

obcestni kamni so molčali -le veter je šepetal....

 

V vaši beli krčmi sedel sem na prag,

smejali ste se- ubogi mali vrag.

Vašega vina nisem pil..le gledal sem ,

med litri znoja in vina- je tekla vaša modrost.

 

Ta tujec sem bil jaz-med vašimi zidovi,

otrok vaših lepih besed- starec med sinovi.

spoznali me niste- mojega pogleda ,

pod katerim varno skrit, nekoč sem odšel.

 

In ti dekle ..nekoč sem spal -

v tvojih dlaneh, sanjal o jutru....

a vidiš - prišel je dan ,ko spoznala me nisi ,

ponudil sem ti dlan - obrnila si se stran.....

 

[lia]

čas mojega otroštva

 

Moj svet ...hodi po temnih poteh,

mimo hitijo...mrtva polja.

skril sem se ..na črnem stopnišču,

-kjer starke so močile črna tla...

sinovi...-le kaj ste storili ?

 

 

Zunaj sem stal ..megla za menoj,

stare besede in novi otroci.

v polovični steklenici sem nesel udobje duha

v belem dnevu sem bežal pred seboj..

v sivi,težki ,mračni..svet.

 

V starem srcu ...stare misli so utonile,

roke so večje...le manjše je srce...

 

 

 

 

[Dakinny]

V ISKANJU SREČE

 

Vsak se včasih znajde

v iskanju sreče.

Kakšna je? Kako izgleda?

100% da ni bleda!

Hmmm, rdeča je!

Seveda!

 

Točno takšna kot soseda?

No. Za medveda prej bo skleda meda!

Kaj pa zame?

 

Zame je sreča drugačna.

Nisem je našla na vrtu,

nisem je našla v gozdu,

tudi na travniku je nisem nabrala

pa čeprav sem jo zelo iskala.

Nekoč sem celo …

kupila si očala.

Kaj!

Potem sem se šele jokala!

Še toliko bolj sem videla vse tisto,

kar ni sreča.

 

Vsa obupana sem se zaprla vase:

»Sama s sabo! Za vse večne čase!!!«

 

 

 

In pokukalo je nekaj …

Samo skozi ključavnico …

 

Bilo je nasmejano,

navihano, naspano.

Bila je majhna deklica, ki se je prišla igrat.

Iz roke ji je visela vseh možnih igrač polna vreča.

Pa kdo je ta deklica? Ta deklica je SREČA.

 

Ko je svoja usteca raztegnila v smeh

sem jo prepoznala.

Ja! Sem rekla. Spat je šla!

In zdaj se je naspala.

Spet se bo z menoj igrala.

O, TI MOJA SREČA!

Pisana in rdeča!

[Guest mačona]

Ante, super pesem.

[Antoninus]

Ante, super pesem.

thanx

[anarhist]

vsak v sebi nosi tri ljudi:

kar o sebi misli si,

kar v glavah drugih se pojavi

in to, kar resnično je v naravi

 

komu zdaj to je razumeti,

ko ljudem mar so le kotleti?

mudi, mudi po svetu se hiteti

za oslovo senco nam je ihteti

 

Vem točno, kaj mi je storiti

govorijo posvetni konvertiti

Vem točno, kam mi je stremeti

vsak dan drugje moji so obeti

 

Če le množici lahko sledim

zagotovo zlahka se zadovoljim.

Če jih je veliko, sigurno vsi vedo

od kod sem in kam gremo.

 

Wow.

[Guest mačona]

thanx

ti maš take refleksivne, ampak ne zaj.... za razumeti, pač pa tako fajn ubesediš kar ti beži po mislih s preprostimi besedami iz vsakdanje predmetnosti. a sem zdaj lahko ga. Kmeclova?

[Antoninus]

ti maš take refleksivne, ampak ne zaj.... za razumeti, pač pa tako fajn ubesediš kar ti beži po mislih s preprostimi besedami iz vsakdanje predmetnosti. a sem zdaj lahko ga. Kmeclova?

Kmeclova gospa bi rada bila? Kdo pa je to?

[Guest mačona]

mislila sem Matjaža Kmecla. ups, morala bi omeniti Kosa.

[Audente]

Ante, res zanimiva pesmica...........daj še kakšno

[Matjaž Bogdan]

Veter

 

Stal si..na pol poti ,

prazne oči so zrle za mrtvimi obzorji;

odšli so- in ti ostajaš...

že mnogokrat si zrl za njimi...

drevesa so se upognila

in vse ptice nemo odletele...

v meglo odet si stal ,

na pol poti , ko so odhajali...

 

ti si veter...samotni veter

 

v razprti dlani si držal košček sreče- berač,

in dan poigral se s tvojim je obrazom...

in noč ti prižgala je neme luči,

kot spomin na njih...

so šli... oni so odšli.

odšli ujeti v mrak.

v meglo odet si stal,

ne pol poti...ko so odhajali...

 

ti si le veter ..samotni veter

 

brezbožna noga se je dvignila,

raztrgana stopala si nesel s seboj.

šel si nazaj proti domu...

le kje je zdaj tvoj dom ???

je cesta- ki preprogo sivo ponuja,

je travnik- kjer utrujen zaspiš,

je nasmeh- kjer svojo žalost napojiš..

je nežni, mehki jok ...je tam tvoj dom ??

 

ti si le veter...samotni veter

[Pika Pikica]

sm neki bi še prašala...če mi lahka en razloži ka je proza ( sei sm prov napisala ne? ) pa učem je razlika med poezijo pa prozo

A se hecaš?

 

Poezija so pesmi, proza pa zgodbe, teksti...

[bubba]

A se hecaš?

 

Poezija so pesmi, proza pa zgodbe, teksti...

 

 

ne ne hecam se...sei zto sm pa prašala ko nism vedla ...pa hvala za razlago anyway

[Kylie]

zepo, svaka ti čast

 

lepe pesmi, ob tej tazadnji sem se zamislila

[Matjaž Bogdan]

Neko noč, ob smrti večera,

tam nekje v senci besed ,

sem odvrgel zaspani cigaret

ter znova , znova se rodil...

 

V beli noči sem videl blodnje,

ki ušle so spečim starcem,

s težko, trudno roko ,so vlovili

zadnji deci svojih sanj....

 

Goljufi zavihali so črne brke

in pomeli mastne si roke.

mladost zaprli so v očesu zlate ječe ,

kjer kot zgubljen studenec se suši...

 

mladi starci in stare device ,

pohiteli so v raj obljub....

in na beli cesti proti nebu,

uklenili so jih -ljudje ...

 

ej, ti sladka,otožna prostost,

kot berač na iluzije polni- cesti si....

 

[Pika Pikica]

Lepo.

 

Stara devica Pika.

[Matjaž Bogdan]

Lepo.

 

Stara devica Pika.

 

he,he he...ne me basat,...pa ne res, pika ?

[Pika Pikica]

he,he he...ne me basat,...pa ne res, pika ?

Kaj misliš?

[Audente]

Zepo.....imaš smisel, všeč mi je tvoja poezija

[Lisbona]

Poletela bi

 

Presekala bi,

razklala bi,

bele noči

...........

razprostrla krila

in poletela.

[Matjaž Bogdan]

Naš greh

 

Stopil bom iz sence stolpa ..-šel bom tja,

kjer nihče, nihče me ne pozna.

Saj ni važno zame, kdaj rodi se dan,

le da grem, grem na drugo stran

 

večer, ki hrepeni po noči,

večer , večer vprašanj...

oče moj, odgovori ...

ali res sem...tujec vsem .

 

sonce že davno tega umrlo je,

jaz pa iščem..njihovo srce,

a v tem betonu, prekletstvu norih cest,

ni več nasmeha, ne odprtih vrat...

 

osebe iz neznanih romanov,

slike, ki pljuvajo s sten...

resnice ..betonskih poti,

portreti jutra, in utrujenih noči...

 

šel bom tja...

kjer človek človeku roko poda,

kjer tih nasmeh , ni več greh ,

šel bom tja....

[Matjaž Bogdan]

Majhnost našega premišljevanja

 

Svojo dušo bom iztrgal iz objema te noči.Ali pa zakopal v prekleti pesek...strani je več-tu oblaki, tam so sanje, brez

besed, v objemu naših nežnih travm.Na tem travniku ne rasejo rože . Na tem travniku ni jutra in sonca in ne dežja...

...ujet je med nočjo brez zvezd in meglo bez solz.

Na tem travniku ležim; z očmi uprtimi v nema usta brez nasmeha, v oči brez pogleda, v telo brez dlani, v dlani brez topline...Veš- resnica daleč je od doma....-poskušam ji slediti, pa ne zmore moj star korak, posušeno drevo na travniku brez rož , ne zmore brsteti.

V hladu noči se opoteka moja sestra brez imena , moja senca brez spomina...Ležem...znova ležim na travniku , kjer ni trav...Na obzorju se nasmehne majhen, resnično majhen košček dneva.

Nekoč bom storil to , kar storili ste mi- nekoč bom storil to; po čemer sežem- umre...Daj, le vzemi v meni to česar ni ..

Svetohlimska tolažilna filozofija o tem , da si živ, postane sčasoma plehka,... in zagrenjena

Toda.... si res živ??Ma daj, ne verjemi vsega , saj ne veš...Podoba se zlije v moreče sanje ...toda-...ali so res sanje ???

 

[bubba]

Majhnost našega premišljevanja

 

Svojo dušo bom iztrgal iz objema te noči.Ali pa zakopal v prekleti pesek...strani je več-tu oblaki, tam so sanje, brez

besed, v objemu naših nežnih travm.Na tem travniku ne rasejo rože . Na tem travniku ni jutra in sonca in ne dežja...

...ujet je med nočjo brez zvezd in meglo bez solz.

Na tem travniku ležim; z očmi uprtimi v nema usta brez nasmeha, v oči brez pogleda, v telo brez dlani, v dlani brez topline...Veš- resnica daleč je od doma....-poskušam ji slediti, pa ne zmore moj star korak, posušeno drevo na travniku brez rož , ne zmore brsteti.

V hladu noči se opoteka moja sestra brez imena , moja senca brez spomina...Ležem...znova ležim na travniku , kjer ni trav...Na obzorju se nasmehne majhen, resnično majhen košček dneva.

Nekoč bom storil to , kar storili ste mi- nekoč bom storil to; po čemer sežem- umre...Daj, le vzemi v meni to česar ni ..

Svetohlimska tolažilna filozofija o tem , da si živ, postane sčasoma plehka,... in zagrenjena

Toda.... si res živ??Ma daj, ne verjemi vsega , saj ne veš...Podoba se zlije v moreče sanje ...toda-...ali so res sanje ???

 

 

ful lepo

[lia]

Majhnost našega premišljevanja

 

Svojo dušo bom iztrgal iz objema te noči.Ali pa zakopal v prekleti pesek...strani je več-tu oblaki, tam so sanje, brez

besed, v objemu naših nežnih travm.Na tem travniku ne rasejo rože . Na tem travniku ni jutra in sonca in ne dežja...

...ujet je med nočjo brez zvezd in meglo bez solz.

Na tem travniku ležim; z očmi uprtimi v nema usta brez nasmeha, v oči brez pogleda, v telo brez dlani, v dlani brez topline...Veš- resnica daleč je od doma....-poskušam ji slediti, pa ne zmore moj star korak, posušeno drevo na travniku brez rož , ne zmore brsteti.

V hladu noči se opoteka moja sestra brez imena , moja senca brez spomina...Ležem...znova ležim na travniku , kjer ni trav...Na obzorju se nasmehne majhen, resnično majhen košček dneva.

Nekoč bom storil to , kar storili ste mi- nekoč bom storil to; po čemer sežem- umre...Daj, le vzemi v meni to česar ni ..

Svetohlimska tolažilna filozofija o tem , da si živ, postane sčasoma plehka,... in zagrenjena

Toda.... si res živ??Ma daj, ne verjemi vsega , saj ne veš...Podoba se zlije v moreče sanje ...toda-...ali so res sanje ???

 

 

 

 

morda res ni čas za cvetje, kmalu bo čas da katerega ali katero omavžaš se zlekneš po sveže zapadlem snegu in narediš odtise pajacev, sezuješ čevlje in debele nogavice in stečeš po puhastem sveže zapadlem snegu....

 

morda ne bo odgovora, ali si živ ali sanjaš , morda pa

[Matjaž Bogdan]

 

morda res ni čas za cvetje, kmalu bo čas da katerega ali katero omavžaš se zlekneš po sveže zapadlem snegu in narediš odtise pajacev, sezuješ čevlje in debele nogavice in stečeš po puhastem sveže zapadlem snegu....

 

morda ne bo odgovora, ali si živ ali sanjaš , morda pa

 

ha.....