Vaše pesmi

[klarus]

Naš greh

 

Stopil bom iz sence stolpa ..-šel bom tja,

kjer nihče, nihče me ne pozna.

Saj ni važno zame, kdaj rodi se dan,

le da grem, grem na drugo stran

 

večer, ki hrepeni po noči,

večer , večer vprašanj...

oče moj, odgovori ...

ali res sem...tujec vsem .

 

sonce že davno tega umrlo je,

jaz pa iščem..njihovo srce,

a v tem betonu, prekletstvu norih cest,

ni več nasmeha, ne odprtih vrat...

 

osebe iz neznanih romanov,

slike, ki pljuvajo s sten...

resnice ..betonskih poti,

portreti jutra, in utrujenih noči...

 

šel bom tja...

kjer človek človeku roko poda,

kjer tih nasmeh , ni več greh ,

šel bom tja....

xrosex

[Audente]

Dogodek..........

 

Na začetku se v glavi ni zgodilo kaj dosti

in ne kaj posebnega, a noge so vendar za hip neodločeno obstale-

na ulici in se obrnile, obrnile so telo, obrnile glavo in v glavi oči

in roke in noge vse nekam prehitro, a vendar z naporom,

kot da bi neko že čisto določeno življenje obrnile skupaj z njegovimi mislimi........

 

Zdaj bi bil čas, naposled tudi kaj nenavadnega storiti.

 

Predvsem: zgrešiti svoj brlog. Stopiti na železniško postajo, na kolodvor.

In nič spraševati, ne za smer, ne za čas odhoda........

kar tako pohiteti do vlaka, katerega koli,

ki črn in neznan stoji pod lučjo na nekem tiru.

In vstopiti. In sesti. K oknu. In čakati.

Potovati in se voziti po tirih, okoli in okoli, kakor neviden drobec po nebu.

 

Tako.Pohiteti: do vlaka. Voziti: se mimo. Minevati.

Minevati hitreje kot minljivost...........

Ali drugače: Kupiti karto za mesto z neimenovanim in nenajdenem imenom.

Potovati vso noč. In cel dan. In še eno noč. Izstopiti.

 

Izstopiti na svoji postaji.

Stopati po neznani in pusti ulici, komaj prebujeni v svoji neimenovanosti.

Naročiti si kavo in štamperle v prvi odprti beznici.

In potem dolgo in neobčutljivo o nečem/nekom počasi premišljevati - premišljevati....

In potem se vrniti, vendar tako:

Kakor da se nekdo drug vrača v svoj daljni dom namesto tebe.....

Ali spet drugače: Ostati za vedno do konca v tem daljnem mestu,

s skrivnostnim in čudnim imenom in znova začeti:

Življenje... drugo in čisto neznano.....ali........

 

Iz one stare in že navajene nočne ulice Brez Odvečnih Misli

Vrniti se, kot da si se vedno, zmeraj, prav res zmeraj iz vsake noči:

 

Vrnem se v svoj dom........................

[lia]

In nato tišina,

drobcena, krhka

kot koža na bobnu,

po kateri tolče dež.

 

Sila nežne roke

želi sneti par črk,

pesem iz pod prstov,

in jo z ustnicami norosti

sočutno peljati

v počitek noči.

 

Nosila bi jo na krilih besed,

besed, nikdar izgovorjenih,

sijočih čebel.

Šla bi za njimi

prav do daljnega vrta,

naj utonejo v pozabo

in za vedno zadelam panj.

 

 

 

 

čudovito

[Audente]

čudovito

 

Hvala

Tvoje me tudi ganejo.............

[bubba]

Sta Bogova sveta Čas in Naključje?

 

Z nepoznanimi zakoni vladata

neskončnim življenjem ljudi, starih

in mladih in vseh, nas, vas, prepolnih

drugih, minulih dejanj, ki izpuhtijo

v prašne delce spomina.

 

Nikoli ne bom vedela kdo, Čas ali Naključje,

spravlja me v jok ali ziblje v sanje.

Ob jutrih me preseneti z bolečino že znano

in spet se zateče počasi čez dan v praznino,

grob si poišče prav tam,

kje počiva že vse od nekod pregnano.

 

A lepo je, da mi dan za dnem prinese

kak srečen val in da se bolečina utaplja

v vedno nežni čisti vodi čustva

in poenostavi svet za tebe in mene

in vse in nič postane otipljivo -

daleč do zakonov Naključja in Časa.

 

i like that

[Dakinny]

KO TE PREPLAVIJO ČUSTVA

 

Kadar si sam …

dolgčas ti je…

nimaš kaj počet' …

in …

ne, ne, ne.

Že spet.

 

Rad bi imel nekoga …

Kar prime te …

Tisto, najbolj grozno …,

veš da nebi smel …,

ampak ko bi ga res …,

ampak res rad imel …

 

Bog, daj mi ga.

Tistega nekoga …,

saj veš…,

ki si ga hočem …,

o, ne!

Pa saj ne smem!

Hočem si ga …

Spet imam to željo.

LASTITI SI GA HOČEM!!!

 

Spet bi rada …,

da je moj.

… Tisti nekdo,

ki ne bo nikoli.

 

Potem pogledam na uro.

Mudi se mi.

Čustva porinem v kot …

vse do …

naslednjih zablod,

vse do takrat,

ko si bom spet …

HOTELA NEKOGA LASTITI.

[Matjaž Bogdan]

Tvoje dlani -skrivajo zaklad

in tvoj nasmeh ...je tvoj boljši brat ;

ne skrivaj očem sveta, -tvojih dnevnih sanj, tvojih belih mor,

vzemi, vzemi vse-vse kar dajo ti, tudi to kar tvoje ni.

 

Pusti mojo roko, saj sem kot ti,

zato pojdiva...pojdiva skupaj ;

vzemi senci obraza gube, iztrgaj jih, stisni jih v dlan ,

vene posušenih sanj, stisni jih v dlan in zapri oči...

 

Dejala mi je-postoj tu z menoj,

ne ,ne ..pusti mojo roko

saj sem tvoj brat...

zato pozabi, pozabi na to pesem, pozabi na obljubo,

in ta star ogorek , naj ne žge več, naj ne žge več tvoj spomin...

 

V srebru jutra -sem ušel,

v slepo omamo prhutanja zlomljenih kril;

in krik- zamrl je na cesti , na poti teme.....

vem,govoriš....storil bom to, storil to kar želiš....

 

v nočeh živel si in hodil , ujet v temo...videl blišč si žarometov, slišal njihov jok. Držal si v dlani svet, svoj mali svet iz teme, življenje imel si v čaši ujeto, medli čaši iluzije...-Ne , ne ,ne ne....na oni strani ni več mojih sanj, ni več tistih mojih bogov, tistih majhnih , nežnih bogov. So le lutke , ujete v vogale svetle sreče ...v senci pod oboki stojim ...v pozabljenih nočeh....

 

[lia]

Tvoje dlani -skrivajo zaklad

in tvoj nasmeh ...je tvoj boljši brat ;

ne skrivaj očem sveta, -tvojih dnevnih sanj, tvojih belih mor,

vzemi, vzemi vse-vse kar dajo ti, tudi to kar tvoje ni.

 

 

fantje ne ga srat, tujega nočemo , svojega ne damo

Vir: Josip Broz Tito

 

 

duši prijetna melodija , tale tvoja pesem

[Audente]

 

Tako je to preprosta stvar

in v tem je tudi ves čar

nov srp iz Mute prava stvar

 

 

[Audente]

Nikjer v tem deževnem dnevu,

sem sama s seboj v gnevu,

nad nebom brez sonca

tej mori, spominom ni videti konca.

 

Brezdušna praznina glasu v tišini,

in šumnje v glavi- kot šopek cvetja

razmetan po telesu ne najde zavetja.

 

Vse isto in vendar drugače, negibno

v upanju da ne ujame me neizogibno,

vsi kraji so isti kot ta, zatemnjeni

v srcu še vedno iskrena, goreča želja hrepeni.

 

Pa kaj! Če tudi bi ostala

kje bila bi tvoja pesem? Ostala iz dveh kitic,

morda bi še nove in nove pisala.

 

 

Svet je lep, ko dan se obrne, brez pikic....................

[El Nino]

Sunny

 

Sometimes i fell like i want to say,

that truly i love you in my peaceful way,

you are the sun on my wonderful sky,

now i will tell you all about why.

 

Underneath it all it's clear,

like purple rays of ligth,

wings are on your hips,

dance me trough the nigth...

 

Now i wait, here for your touch,

now i wait, now i fade,

now i wait, now i fade,

now i wait, for you oh so much.

[lia]

Sunny

 

Sometimes i fell like i want to say,

that truly i love you in my peaceful way,

you are the sun on my wonderful sky,

now i will tell you all about why.

 

Underneath it all it's clear,

like purple rays of ligth,

wings are on your hips,

dance me trough the nigth...

 

Now i wait, here for your touch,

now i wait, now i fade,

now i wait, now i fade,

now i wait, for you oh so much.

 

 

It is really beautifully

[Audente]

LIA

 

daj še kakšno tako napiši

[Audente]

Siješ, kot zvezda na nebu, sanjaš

toploto in žarke svetle oddajaš, prinašaš

besede ki gredo od ust do nas

včasih se tudi meni ob tebi ustavi čas.

 

Od kod prihajaš in kam greš,

kje na tej poti je križišče , že veš?

Kam vodi dolga in ravna pot, upati

je sreča morda, ki jo bo treba ujeti?

 

Pogum, pregnati strah in narediti korak,

smejati se, dati tisto, kar ne zmore vsak,

verjeti, in ne v blodnjah živeti,

storiti, pot vodi k resnici, želeti.

[Audente]

V daljavi zgubljal se je smeh, ki odseval je v očeh

za hip sem te ujela.

Odprto okno in ropot, ki razliva se povsod,

vdihnila sem tvoj zrak.

Po stenah sence se pode, neme misli govore,

utapljam, se lebdim.

Utrip večera se pozna in poželenje se igra,

v zraku je vihar.

 

Če bi vedeli ljudje, ki pločnik v korak jim gre,

kako se svet vrti.

Da tistega, ki kadar bi, ko po hrbtu topo zaščemi,

odnese tok moči.

Nekoga zdramil bi žvenket, steklenic in njih klepet,

a meni so kot glas,

ki kakor angelski je zven, rdeče barve ima pomen,

se v plamen razgori.

 

Na tvojem travniku cveti, v tvojih gorah hrepeni,

začaran moj pogled.

Čim bolj globok je moj vdih, bolj je strasten tvoj izdih,

zaspano dan gre v noč.

Ko prsa silijo v nebo, sledi le moje jim telo,

ko vedeli bi vsi,

ki pločnik v korak jim gre in sence nemo jim slede,

kako je to lepo.

 

Ti in jaz,v sobi kjer si ti doma

Noč in dan, se poželenje z nama igra

Tu in tam, povsod se vedno srečava

 

Panda

[Antoninus]

Božična

 

Prazniki so tu, petarde in kraval

natlačene so ulice, v beznicah pa naval

pleskavice in čevapi

kuhano vino, alkoholni hlapi

 

kdo bo prvi? Vsak si upa vse

splašimo vse mestne pse

kdo prevrnil bo smetnjak?

veliko nas je in vsakdo je junak

 

Vsi krulijo poskočne viže

kot jesihar, ki zvija se od griže

to predpisana nam je zabava

za vsakogar alkoholno pojačana glava

 

kdor lastne ideje ima in bistre je narave

kdor zmore vsaj malo notranje zabave

kot človek je, ki v topli izbi tiči

zunja pa ledena, hladna noč buči

[Audente]

Božična

 

kdor lastne ideje ima in bistre je narave

kdor zmore vsaj malo notranje zabave

kot človek je, ki v topli izbi tiči

zunja pa ledena, hladna noč buči

 

 

[Antoninus]

He he..dobro si pogruntala, zadnja kitica je nastala prva in vse ostael so samo nejna razlaga

[Violet]

Moje pesmi so večinoma v angleščini, ker sem tudi razmišljala v tem jeziku (ne vem zakaj). Ker ste bolj slovensko usmerjeni, se nisem hotla vsiljevati, ampak me je El Nino s svojo opogumil Tko da se bom, ker se mi zdijo dobre, mal vsiljevala.

 

How much I love you

You'll never know.

This hurting inside of me

Will always grow.

 

My deepest secrets

are never gonna be revealed.

I promise you

This love will be concealed.

 

At this moment

I'd give my soul away

Just to ensure

That you'll be okay.

 

They say we all have second halves

- I've found mine.

But I'm afraid we don't have enough time...

 

I believe that life goes on,

But can it be fulfilled

If you'll be gone?

[Violet]

Ker nekaterim angleščina ni všeč (med drugim tudi mojemu takratnjemu fantu), sem napisala tudi nekaj slovenskih.

 

Tišina.

In neskončna milina.

 

Ta vsemogočni mir

navdaja me z mislijo,

da za naju

sploh ni ovir.

 

Odnos čisto nem

obstane med nama,

ampak jaz vem,

da nisem sama.

 

Naenkrat preblisk

In nenadno spoznanje:

to niso le sanje.

 

Molčeč položaj

in misli vsaka sebi.

To ni pomembno.

Glavno, da sem ob tebi.

 

Proseče vate zrem,

ti brezčutno se odzoveš.

Takrat se zavem,

da ljubiti te

nikakor ne smem.

[Audente]

He he..dobro si pogruntala, zadnja kitica je nastala prva in vse ostael so samo nejna razlaga

 

ja Antoninus....res je tak......

[Antoninus]

Philosophicus

 

Visoko nad sivino mrzlih dni

na lastnih perotih on leti

množicam pogled je uprt v tla,

jim sonca videti ne da

 

ko v vedre višave se vzpenja,

hrup poslov in zabav pojenja

samotne popotnike še ugleda,

v duhu pozdravi, pogled mu ne bega

 

nazaj v kotline utesnjenih misli nikar,

pogled iz planin na svet pravi je dar

Od družbe samo spremstvo Minerve je dano,

edino veselje spoznanja mu je znano.

[El Nino]

Božična

 

Lej ga novo jutro,

lej ga novi dan,

sedaj okrog božiča,

pomlad skače nam na plan!

 

Lej ga lepi sonček,

kje je moj bombonček,

igrata mi klavir kitara,

kje je moja zdaj blondina stara?

 

Lej ga sončni dan,

odnesel moje skrbi si stran,

to zimo mi ne bo hudo,

saj zunaj je tako lepo...

 

[Audente]

V neskončni množici ljudi spoznala tvoj korak

bi v vseh možnih ritmih nog bežečih,

in v sanjah slišala spokojen dih

bi tvoj med tisoči nemirno spečih.

 

In tudi s temo v očeh bi tvoja usta našla,

z ušesi gluhimi bi slišala tvoj smeh,

naj burja bi vse poti zgladila,

bi vsepovsod našla tvojo sled na prašnih tleh.

 

Ti lahko bežiš, pred menoj in seboj, kamorkoli.

In naj še na tako skrivno pot zaideš,

saj vendar veš - grešil si, zato moli -

a pred mojo toplo mislijo nikjer se ti ne skriješ.

[klarus]

Brez dotika človeških rok narejen

Elegantno izklesan

Iz skale, kot z magijo dan

Večen, tih, čudovit, sam!

Ni mlade device kakor ta stari Doric oltar

Kjer Atena imela obrede je božanske

 

Ne bleščeča siva, kakor mnogi pravijo

Ki pokriva hrib in posvečuje preprostost

Ampak vrtnica-rdeča kot sij zarje

Prvič opažena, preden izgine

 

Hiše mladosti za strmino gorja

Ki jih je človek obsodil dva tisoč let nazaj

Kot čudežna pesem iz Vzhoda

Mesto rdeče kot vrtnica, staro kot čas

 

 

 

prevod