Vaše pesmi

[lia]

O kaj pa mamo kle? Dire Straits

 

 

ja, ja Whay worry, poznaš men so krasni again and again

 

 

****

 

 

V srebrnem srebrno

 

V srebrno srebrnem

se luninem siju

vse umiri.

 

Nocoj je srebrno

srebrna samota

je mir in čar noči

potke so nočne svetle

in gora se zvrha

čarobno nasmehne

ko čipkasto pregrinjalo

oblaka, nalahno obvije

in telo se k telesu privije.

[*Zarya*]

Somewhere beyond the sea, my dreams are waiting for me to take me away ...

[Antigona]

Jutro zbudi me v lep sončen dan,

morje se v daljavo blesti,

ta dan bo lepši bolj nasmejan,

zavre nemirna mi kri.

Mi rekel je da njegova sem,

zdaj vroče se ljubiva,

še vedno slišim odmev glasu,

ki nežno mi šepeta.

 

Da sem lepa, kot noč zapeljiva,

da sem zanj, kot metulj nagajiva,

da živim, da kipim sončno sem dekle.

Plešem v ritmu tolkal in kitare,

v divjem plesu me glasba prevzame,

srečna sem, da živim,

sončno sem dekle.

 

Večer na plaži v siju zvezd,

v očeh mi ogenj gori,

srce razbija ob zvokih strun,

v meni sreča kipi.

Le moj je ta svet,

ne pustim si ga vzet

le moje so sanje in nebo,

saj dal mi je vse,

ko šepnil mi je na uho...

sladka si, sladka si, sladka si

 

 

Ostali so lepi spomini,

nihče jih nama ne more vzeti,

lahko se skriješ, lahko jaz grem,

novo žensko med rjuhe skriješ,

veš, kdo sem, kje sem,

veš, da pečat za vedno imaš.

 

Naj bo sladek in iskren,

naj se ob tebi pojavi nekdo,

ki si ga vreden.....

 

[*Zarya*]

Ah, tko rada bi kšno pesem napisala, pa nimam ideje ... ob Evi Cassidy je lahko ...

[Audente]

Save one piece of it

a slice of hope cut out of cold steel

I trace the light, it pulls me back

I think of your face and the strength I lack.

 

I cant bend, unlock these gates

trust in me , I cant find a way inside

 

Back and forth I fight the solitude

and if I go down hard I was meant to

it seems to fit all your worries there

look in the sky there is the cold air.

 

My loneliness is killing me

I must confess I still believe

when im not with you I lose my mind

give me a sign, hit me yust one more time.

 

Cant push this over, its stronger than before

but I keep on picking up going hoping

one day they will break for me.

 

We werre in love

karma's whoremonger,

one day they will let me in , trust in me

 

[lia]

Nerazodeto

 

 

Na modrini oboka

vidim,

v melodiji

slišim

in

v sebi čutim

bližino

nečesa

kar se noče razodeti...

 

Slutnja, obris, melodija

neznanega

odtis zvezdnega stopala

plameni v ostrešju,

ladja brez krmarja

v viharjih oceanov

naj bom steklenica

s sporočilom

ravno tam na sredini neba in morja

v največji ihti in jezi obeh,

se me je dotaknila tvoja bližina,

ko ni bilo več kam zaiti,

si me ujela

golo in boso

in me za večnost skrila pod svoje

peruti,

neizmerno hvaležna,

da smem dihati tvojo bližino.

[Ksenia]

[spet sem postala Jaz. Zelo simpatična. [/color]

[Audente]

Nič več naivno simpatična. Samo simpatična

[klarus]

Nič več naivno simpatična. Samo simpatična

pajade postala si svetovno simpatična

[Ksenia]

ma ni važno, važno je, da si TI... jst sebe še iščem

[lia]

Ne poznam

 

Gledam v sledovih,

v meglenih obrisih,

slišim od daleč

njen šepet,

tipam z rokami

vroč pesek

z njenih obal,

zrem v naplavine

njenih valov,

ne poznam

oceana ljubezni.

Samo včasih

v kaki topli noči

pride misel

strašna, da je tam

nekje in da

nikdar ne objame me,

da zmeraj znova,

val na vroči pesek me povrne,

nikoli na širjave svoje

val s seboj me ne ponese.

[lia]

Vsako jutro zbudi me

isto sonce, ista pesem ptic

dan dnevu podaja roko,

včeraj se utaplja danes

v siju preteklosti.

 

Dnevi kot vlak drve,

ostajajo prašne sledi,

ljudje so kot sence

prihajajo in odhajajo na mojo pot

počasi grem proti koncu poti

ne tej poti le tebe ni.

 

Zazrt spet moj pogled je v neznano

vse kar uzrem in zaznavam

spominja me nate,

ostajajo slike v živahnih očeh,

trenutki sreče zapisane na straneh

orumenelega papirja.

 

 

krasno Audente, ubesedila si vse kar mi danes polni glavo..

 

...ostajajo prašne sledi,

ljudje so kot sence...

zato se sprehajam v temi

izogibam se uličnih luči,

da me niti lastna senca ne ulovi,

ne bežim, še stopam prav težko

odzvanja tam od sten

čemu, zakaj, kako....

[Audente]

ostajajo prašne sledi,

ljudje so kot sence...

zato se sprehajam v temi

izogibam se uličnih luči,

da me niti lastna senca ne ulovi,

ne bežim, še stopam prav težko

odzvanja tam od sten

čemu, zakaj, kako....[/i]

 

tudi za mojimi sledmi

le prah se kadi

in poraja se nešteto vprašanj:

kdo, komu, zakaj?

nočem biti lastna senca in privid v temi

hočem biti tisto kar trenutno se mi zdi

noč in zvezda, ki žari........

 

ljudje

pojdite tja, kjer del mene spi.

[lia]

Ne sledim človeku,

ampak sledim vonju

ljubezni,samo takrat je vse prav,

ko se ji nevarno približam

zadiši po mehkobi, miru in slasti

pa me zavedejo oči na stranpoti,

me zavajajo melodije v peklenski ples

v krogih pogrezajočih, lebdim nekje vmes,

tako blizu in tako neskončno daleč...

[lia]

Mirno zrem v cvet

in toplo me preplavlja,

vem, da misliš name

in vem ,da sled je lepa,

in če danes res odidem,

tja ,kjer poti ni več nazaj,

želim, da zveš, za vsak

trenutek, ki sem užila ga s teboj,

čudovit je dar neba...

[Lolita Lempicka]

Weather song

 

You came with wind

and brought me to life.

 

Then you brought the rain

which made me cry.

 

But you tear apart the clouds...

Then you came with sun

that still burns my heart.

 

Still, time to time,

your wind gives me chills,

your rain brings me tears...

 

But what I like the most

is the rainbow in your eyes.

[Nemirni Ujetnik]

Užitki brezbrižnosti

 

Ah, je sploh še vredno

boriti se za nekaj,

kar ni sveto

in

je

neotipljivo,

nevredno vseh

naših prizadevanj, ki

 

gorijo tam v daljavi

na planetu, kjer ženske so doma?

Venera, prihajam!

 

Tedaj se zavem, da čas teče,

pesek v klepsidri se pretaka

in ni mi mar, pa naj se zgodi

armagedon,

apokalipsa,

Ragnarok,

kladivo

Thora

tolče.

Ah,

 

težko je tistim, ki ne vedo,

da bes je tisti, ki ubija

in ne apatija,

bes do vsega

in ničesar.

Kako lepo mi je, ko utopim vse skrbi

skupaj z upanjem

in srečo

v temnih vodah brezbrižnosti,

v zameno pa dobim ta zli

spokoj ter zadovoljnost

spečo,

a čutim več nič več.

[¤SuNshłnE¤]

Življenje v zraku

 

Za vsakega, ki všeč mi je,

dobim odgovor:"Kaj sloh trudiš se?

Postavi vendar na trdna se tla

ne živi v oblakih ne dotikaj preveč se neba!"

 

Zmeraj pravim, da nehala bom s tem,

da pustila bom fante in se posvetila bolj pomembnim stvarem.

A kaj, ko vsak, ki mimo dre,

zmeša mi msli in možganom povzroči gorje.

 

Po porazu me vrže na realna tla,

takoj pozabim, da simpatija je bila vzpostavljena.

Nekaj časa se realnosti držim,

potem kmalu po ljubezni zahrepenim.

 

Ista zgodba spet se ponovi,

a moja pamet k ponovni lekciji teži.

Saj zavedam se, da delam ite napake,

a kaj, ko tako lepo je leteti nad oblake.

 

Nad oblaki vse se lepše zdi,

nič ne povzroča ti skrbi.

Še najmanjše stvari pomen dobijo,

težae se v pepel spremenijo.

 

Zdi se ti, da nihče se ne briga zate,

živiš v svojem svetu brez zagate.

Vse smehljajoče rožnato postane

in vse potke in poti so z roščami postlane.

 

Čez nekaj časa se srček ohlad,

vsaka stvar podobo resnice nazaj dobi.

Saj lepo je živeti v zraku,

a tudi na tleh je lepo, če le nisi ves čas v mraku.

[lia]

Včasih, ko uzrem stopinje,

ko se tvoj dotik približa,

ko beseda tvoja me doseže,

takrat te zasovražim,

pa ne zato, ker s teboj je

kaj narobe, samo zato,

ker v neznane me svetove

z nevidno silo vlečeš

in takrat sovražim to

kar raste v meni, kar

je veter kot plevel zasadil,

pa ni vzela slana ,

ne suša pomorila,

vsak tvoj gib povzroča

neznano silno bolečino

in takrat se tista skala,

ki namesto tam srca

stoji, se odkruši znova

in vsak odkrušek bolj boli,

pa zdrobi prosim že do kraja,

dobri človek kakor si....

[lia]

ne slišim ne vidim ne čutim te več

vse hitro se sveti in vse se temni

zazrem se okoli in vidim le.. kri

 

veke so težke ne morem držati, počasi

zaspim.

 

Čutim pulz!

Prinesite nosila!

iz avta v avto me polože

nočem, ne dam, ne spustim ti roke

prepozno, ne morem, ne slišijo me

 

ne slišim ne vidim ne čutim te več

nič več se ne sveti in več ne temni

še zadnjič vdihnem in skašljam le.. kri

O BOG! Želim si nazaj!

Rotim te ne pusti, da konča se vse zdaj!

Mogoče.

 

mogoče nekoč bi se zopet dobila.

skupaj roke bi ponovno ovila

skupaj plesala bi skupaj lovila bi skupaj sadila bi skupaj lomila bi skupaj rabila

jutrišnje sanje vse polne skrbi.

Mogoče.

sva jutri .. še . . ..živa.

aja naslov komada pa je, Ne vozite hitro otroci.

In ne pozabite!

Vedno si pripnite pasove, četudi sovražite, ste ljubosumni in se hinavsko obnašate do ostalih ljudi!

 

Čeprav ste samo ljudje,vas imam še vedno rad, ker bog tako zahteva od vseh!

 

 

iiiiiii kaj si napisu....

unis je zabublen....

 

"rad te imam, ker vem da misliš name

 

an pol da b ga kr lomil jess ic a holi, holi dej

[Audente]

Unis...lepo....imaš smisel

[anarhist]

Smreke letijo,

oblaki smrčijo.

Zeleni Jurij pleše polko z devico Marijo,

zato ker je Jack Razparač klical policijo.

Moji znanki je ime Ula...

(jo, jo, kmon)

...trava pa rula.

[Audente]

he he plačan kritik se je najdu.

spet maš svoje dobre dneve..se mi zdi

ej dol mi ....kwa si kdo misli

[Antoninus]

Ugotavljam, kot dober poznavalec lirične umetnosti, da imata največji smisel za poezijo Mačona in Anarhist, Lia in Audente sta plagiatorki brez kova, kot da bi bral Dragotina Ketteja v drugi fazi jetike s sklepom o prisilni izselitvi iz Cukrarne v roki. al pa Črička Josipa Murna Aleksandrova ki se ni htel oženiti z Ivano Kobilico, da jih nebi folk zajebaval, ker že tko pijeta vino Ščurek.

 

Aja pa Unisova poezija je kot valovanje sivke na poljih v Provansi, do tu voham njen čarobni opojni vonj.. o sodobni Petronij.. ako rodil bi se v času Nerona, bi Rim bil dvakrat požgan..

LOL, Porny ima pa smisel za literarno-umetnostno kritiko.

 

Virgil,Ovidij in Martial - vsi si kritike želijo

Od sinje višave daljne, kjer muze živijo,

kličoč tja dol v Piran, kjer tiramisu se ceni,

bistrega kritika spet žarek modrosti upleni.

[lia]

LOL, Porny ima pa smisel za literarno-umetnostno kritiko.

 

Virgil,Ovidij in Martial - vsi si kritike želijo

Od sinje višave daljne, kjer muze živijo,

kličoč tja dol v Piran, kjer tiramisu se ceni,

bistrega kritika spet žarek modrosti upleni.

 

 

Uplenjen se zdaj milo na ražnju vrti,

v gobčku mu jabolček ždi,

v veselje nemškiih turistk

ko bronzane boje dovolj ulovi

 

pomlati ga tolsti bavarec

mu danka prav fajn štih drži

ta basen naj bo vam vsem

v poduk, preden otresate svoj strup