Vaše pesmi

[lia]

Dih

 

Božam te nežno

in vpijam tvoj dih,

da ostane

pridih

za

zmeraj

z

menoj...

 

 

Spet greš

kot veter,hitiš

bežiš

ali

samega sebe

loviš...

 

 

Ne vem kako

se to kliče

pa tud važno

ni, v samoti

večera včasih

se zdi, da

z menoj si

še bolj kot

takrat,

ko si sediva

iz oči v oči

ali pa

potna

objeta....

 

 

[EnglBengl]

Joj, prelepo, Lia

sam če dovolš, da tut jest kšno pripombo dam: tist "kako se to kliče" ne paše not

[lia]

dovolim saj zato pa napišem sem, ne pa v spominsko knjigo

[Emily]

 

Vsakič, ko katero od pričakovanj

se ne uresniči,

razjeziš se, a težav imel bi manj,

če takoj pri priči

bi se zavedel, da življenje skladno

ni s pričakovanji,

zato ohrani raje glavo hladno

in se sprosti v banji x!x

 

 

Ljuba Žerovc

http://www.modrostizbrane.com

[SoloPorTi]

Davno

 

Prah zakril je ves moj svet,

Na obzorju videti ni zvezd,

Grajski stolp pa še stoji,

davno poln je bil ljubezni.

 

Le kamnite stopnice so ostale,

Prašne, mrzle brez ograde,

Ni poti na grajski stolp,

ostaja le otroški bol.

 

Pa kaj bi mi ograda?

Kje je tista tvoja nežna roka,

Da spet varno vodila bi do vrha,

Brez naporov, vsa čvrsta.

 

In kje oči oboževane,

Materinske, nežne, da te gane,

Skupaj z mojimi zrle so v daljavo,

Nekoč polno radosti planjavo.

 

Mati, spomniš se teh dni,

Ko brisala solze si si?

 

Kaj bi dala,

Da b imela,

Kar takrat sem zavrnila,

Ko pogled sem odvrnila,

Nežno roko izpustila,

Solzo na licu ti pustila.

 

 

 

 

 

 

No tale je ena mojih boljših... napisana pa u eni ornk depresiji... jej

[Mihaelos]

Naj živi ustvarjalna duša, naj ustvarja dokler srce ji to dovoli.

Zares lepe pesmi tule se vrste, da kar dlake pokonci mi štrle.

 

Naj živi tisti, ki pesmi pesnijo, naj živi tisti, ki prebira jo!

Le tako naprej, le tako naprej...

 

 

 

 

 

 

 

 

Tale tema je pa zakon, višek kulture..., mogoče pa tud jest kej spesnim misli ne dajo več miru...

[sedna]

U treptaju svetlosti

bljesak tvog uzdrhtalog tela

uvija se u moje pamcenje.

Reci nestaju u vrtlogu,

pijem jih kroz tvoj dah,

prije nego sto su izgovorene.

Reci ljubavi koja nikad nije postojala

bez nas.

[lia]

Besede spolzke

mimobežne

še tako

nesmiselne

božajo

gnetejo

mrcvarijo...

 

 

Prepuščam se

priznam

občutim

jezo

nemoč

hrepenenje....

 

 

Samo

enkrat še

en sam dim

globoko tja do pet,

potem

pa zbogom

moj ljubljeni cigaret.

[sedna]

Lia ..pred-abstinencna kriza?

[lia]

ne, sam trenutek slabosti

[stankaa]

neko zelo lepo slovo od cigareta bi rekla hmmmm...

[sedna]

ne, sam trenutek slabosti

 

 

Nisem mogla, da ne bi..

 

Trenutek slabosti

mi dovoli, da izkricim

sebe do dna.

[sedna]

Cakaj, cakaj..en post je misterizno izginil. Nekaj o crnih rokavicah..ali se meni ze malo blede. No, nic kaj takega, ampak dobivam asociacije.

Tukajle ena o misteriozno izginulih crnih rokavicah(Liinih) in o ravno tako misteriozni zenski s crnimi rokavicami.

 

Cigaretni dim zastira

blescece rdecim ustnicam

nasmeh macke na prezi.

Crne rokavice odlozis

zraven dolge biserne ogrlice

in se s trebuhom podrgnes

po mojem obrazu.

[lia]

Cigaretni dim zastira

blescece rdecim ustnicam

nasmeh macke na prezi.

Crne rokavice odlozis

zraven dolge biserne ogrlice

in se s trebuhom podrgnes

po mojem obrazu.

 

 

krasno

 

tist je bila nebuloza...nevredna objave...

[sedna]

Nekaj na njen mi je bilo vsec..ne moprem dati ravno prst gor kaj je to bilo; verjetno tista uporniska zilica. In strast. Me je spomnila na govore Svetlane Makarovic ; ona je taka faca.

[lia]

Grenko slano

 

 

V molku

danes

trgam

jočem

v krču

praskam

s sebe

star

oklep...

 

 

V

bolečini

tiho

pijem

grenko

slano

vino...

 

Da

pozabim

da

pogrešat

te

ne smem....

[Alan_New]

V roži cvet

 

Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil, ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov in bodi tako: da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, ljuba, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila.

[lia]

Plastični kirurg

 

 

Pravkar so presadili prvi obraz,

zdaj praviš ti, da presadil si nekaj

svojih las v moj okras,

pa ne sam to,

še oči .....

 

Ne spomnim se,

da kdaj v tvoji ambulanti

v vrsti stala bi,da plastificiraš mi obraz,

da nadleguješ moje kodre

ali bognedaj, da vtikaš se v oči....

 

Zaradi takih kot si ti

bežim in tečem

daleč stran,

dirjam po vršacih,

plujem po viharnih morjih,

da ne slišim te odurne

pesmi....

 

Ljubši mi je vetra piš,

grom in strela

ognja blisk...

Poslušala tišino

vsekakor bom

ko tvoj skalpel

zabodeš

globoko mi v srce...

 

 

 

 

V roži cvet

 

Del tebe sem vase preselil: nekaj tvojih oči, nekaj las, nekaj tvoje lepote je v mojem srcu ostalo. Še bi rad s tabo bil, ležal, prav tiho bil, da lahko bi slišali življenje, ki poje v nas. V mnogoglasju lepote bi zapeli pesem v tišini, ki pojejo jo ptice in drevesa, ko cvetijo. Peli bi v roži cvet je skrit, peli bi v noči in peli bi najino pesem sveta večnih gozdov in bodi tako: da lahko proslavljam tvoje bitje, ki si jaz, ljuba, kot sem jaz ti, čeprav nikoli skupaj ne bova bila.

[EnglBengl]

Kje je moj svet, poet?

Kam si ga skril,

si ga končno ubil?

 

Očitki, obljube

laži in izgube

vse do pogube.

 

Ne odpustim,

čeprav hočem in...

nočem, ne morem.

 

Kje je moj svet, poet?

Že zavzet in prežet

z obžalovanji

 

in z grenkobo v očeh

iščem smeh po poteh

kjer sva hodila, poet.

[EnglBengl]

Evo še ena:

 

Bila je huda mravljica

začela se je pravljica.

 

Po trgu je hodila,

za ljudi se ni zmenila.

 

Pa čeprav je množica vpila, da

lončarju je čez piskre šla in

vse mu je pobila.

 

Za devetimi gorami in devetimi vodami

začne se drug začetek. In vedno je kje grad

in princeska, ki čaka na svojega princa.

In vse srečno se konča.

 

Mene pa ima, da bi zbrisala pravljice s sveta.

Laži je že brez njih preveč okoli nas, ker zakaj bi

človek upal in se bal, da potlej slovo bi

upu in sreči dal?

 

Zakaj je v pravljici vsaka princeska

svojega princa vesela,

jaz pa sem v moji dobila največjega kretena?

 

Ok, priznam, ta je kruta in ne preveč posrečena, ampak je živi dokaz, kako se vsakemu kaj ponesreči...

 

Je pa duhovita, to pa morte priznat no

[sedna]

Ponekad u nekom

ugledam svoju tajnu.

Srebrno ogledalo

meseca u vodi

razbijaju ustalasale misli:

Dali si to ti?

Ljubavnice moj,

ponekad u nekom

pokazujes svoje pravo lice.

[Alan_New]

Teden

 

Zdi se,

da je danes ponedeljek –

ponovno delo,

čeprav je četrtek –

četrti dan.

 

Sredi tedna smo imeli nedeljo,

sredi tedna nismo delali

(no, nekateri so).

 

A kje začne se teden,

kje konča?

 

Dan je dan,

vsak dan.

[lia]

Teden

 

Zdi se,

da je danes ponedeljek –

ponovno delo,

čeprav je četrtek –

četrti dan.

 

Sredi tedna smo imeli nedeljo,

sredi tedna nismo delali

(no, nekateri so).

 

A kje začne se teden,

kje konča?

 

Dan je dan,

vsak dan.

 

 

in jutri bo petek, peti dan

[Alan_New]

in jutri bo petek, peti dan

Sedmi dan bom počival, osmega pa bom nabijal rock.

[lia]

tudi ti Brut

 

***

 

Poljupci svuda

na vratu i rukama

na tjelu i duši

nikako da prestaju

kako da

gledam ljudima u uči

neče razumjet

jer jih niko ne

voli, sa takvom

toplinom.....

 

Bacam drveče

ložim vatru

neču da prestane

grijat....