Skoči na vsebino

Vaše pesmi


Alya

Recommended Posts

x;)x nimam odgovorov, samo še vprašanja x:px x:Ix

 

A ni to odgovor ? Vprašanje to vsekakor ni, al' kaj ?

 

 

VPRAŠANJE

 

Vprašanje, to je sranje;

mama rada ved'la bi

če pašteto s kruhom

al' pa pasulj

nam kot jed naj priredi.

 

Tonček papa rad pašteto,

Tinčka marmelado z mlekom,

atek včasih zoba ptičjo pičo

če mu mama ne nastavi

zelenjavne pice...

 

in ker vsi okusi so različni

in ker si družinski člani niso slični,

mamici nič drugega ne preostane

kot da jim postavi vprašanja glede hrane.

 

XYZ :palec:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Poskočnica:

 

Dinkl, donkl, hop hop hop,

kdo prihaja naokrog ?

Je to osel al' prašič,

tele, hčerka od gazele ?

Skače kot bi špikal ga

tja v rit sam samcat vrag !

 

Bodi osel tudi ti

poskočimo skupaj vsi:

dinkl, donkl, dinkl, donk

vija vaja, hop hop hop.

 

(in lahko noč)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

V modrino oceana in

v zaliv sanj

se potopim,

v teh očeh

lahko skočim in preživim..

 

kako naj si kaj drugega želim?

 

še vedno slišim besede..

srca glasbo

na robu tišine,

kjer oživljam

mir in besed milino..

 

in hrepenenje ne odide..

 

v teh očeh razberem vse

slišim sebe..

živim in življenje prinese vse

ljubim vse

in čutim dušo.

 

a zdaj ne živim brez tebe.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pisker, cekin, cingljanje,

bobu bob, sosedu sosed, hlapčevanje,

razmislek, seštevek, ostanek dneva,

sposobnost, funkcija, vratolomnost in spozaba,

komolec, podplutba, privoščljiva hvaležnost ; ),

razvrtatna godrnjavost patološke izmozganosti,

sprostitev pod jablano.

 

Goooooool !

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ok. Na to pa mene tale poezija asociira. Eden od mojih ljubših komadov iz otroštva.

 

Levstikov Cvilimožek:

 

Cvilimožek,

debel možek,

ima hlače

dopetače,

a trebušček ves napet,

da ne more z njim na led.

Če za trebuh kdo ga stiska,

glasno cvili, tenko piska

skozi usta, skozi nos,

zgoraj v suknji, spodaj bos.

Še bi škornje rad imel,

da na noge bi jih del,

ako bi mu trebuh dal

pripogniti se do tal.

 

x^x like it

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...

V modrino morja

se potopim..

in v tišini uma

srce zbudim..

 

obzorje modre barve

dokler oko seže

vse do neskončnosti

in še dlje v večnost sreče.

 

zavest trenutka,

vedno bolj pogosta,

a vsakič drugačna,

ko se razteza v nove globine.

 

mogoče je klic sivine

ali le zametek stare želje..

mogoče spomin na nekaj,

kar poznaš.

 

a vedno znova tvoje..

onkraj časa,

neopredeljujoča se pesem,

ki poje.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...
  • 2 weeks later...

PODEN OD PODNA

 

Ko sem sledil tamali glavi,

 

bil ves sem slep in zaletav.

 

Sem svoje upe tavel'ki dau,

 

postal sem bled in domišljav.

 

Znebil sem glav se zdaj obeh,

 

pristal pa čisto tam pri tleh.

 

x:Dx

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nimbus, izvrstno :palec:

 

Stuck in the middle,

I stumble upon the signpost: Nowhere

So I hope to tune my fiddle

to less gloomy melody of

some less puzzling riddle.

There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

REKA MIRU

 

Plujem nezavestna po pijani reki miru;

zadeto se mi smehlja iz globine;

omotični vrtinci se uklanjajo ribam,

most, prijatelj, ne razpadaj.

 

Otrok joče, to ni prav

rjavo listje to ne moti;

nežno pada v jeseni,

mraz stresa otrokovo bolno, golo telo.

 

Ostal je sam, utrujen in prazen;

steklena smrt se mu je v starše zarezala,

reši ga lahko le reka miru, če plava v njej,

ali ogenj odrešenja, ki ga v dežju svojih solz ne more zanetiti.

 

Oklenem se otroka, ga s poljubi prekrijem,

odnesem h gozdu, ga v listje odenem

mu zapojem uspavank in v novorojeno srečo ovijem.

 

tajemojapa še eno boljšo od Giga de Bree iz knjige Zlitja in razkritja

 

 

VEČ kot splet živcev

knjiga ki miri

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

REKA MIRU

Plujem nezavestna po pijani reki miru;

zadeto se mi smehlja iz globine;

omotični vrtinci se uklanjajo ribam,

most, prijatelj, ne razpadaj.

 

Otrok joče, to ni prav

rjavo listje to ne moti;

nežno pada v jeseni,

mraz stresa otrokovo bolno, golo telo.

 

Ostal je sam, utrujen in prazen;

steklena smrt se mu je v starše zarezala,

reši ga lahko le reka miru, če plava v njej,

ali ogenj odrešenja, ki ga v dežju svojih solz ne more zanetiti.

 

Oklenem se otroka, ga s poljubi prekrijem,

odnesem h gozdu, ga v listje odenem

mu zapojem uspavank in v novorojeno srečo ovijem.

 

tajemojapa še eno boljšo od Giga de Bree iz knjige Zlitja in razkritja

VEČ kot splet živcev

knjiga ki miri

in daje tkivu star motiv

da zlekne leno se

tiho kot žival

ki mirno sluti konec

mednožja bleda

polna krvi v nabrekli misli

obračanje oči nebesnih

drobna telesa vlažen govor

vtkan v milijon let nesmisla

 

velik talent, ni kaj!svaka čast!

 

PODEN OD PODNA

 

Ko sem sledil tamali glavi,

 

bil ves sem slep in zaletav.

 

Sem svoje upe tavel'ki dau,

 

postal sem bled in domišljav.

 

Znebil sem glav se zdaj obeh,

 

pristal pa čisto tam pri tleh.

 

x:Dx

 

xrainbowx

sam neki me zanima a prozac deluje kej na seks? Popravljeno -> nataša sodja
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

nataša, ne morem ti povedat, ker že dolgo nisem, a veš... x:o)x

 

mislem, na prozaci sem redno. da ne bo pomote. x:Dx

 

xrainbowx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pelje dalje.. in naprej..

zavest se ne ustavi.

 

razmišlja in tuhta,

kaj bi lahko ustvarila iz koščkov, ki jih pobira.

 

razstreseni okoli nje..

lebdijo in čakajo na pozornost.

 

se kdaj ustavi in prisluhne sama sebi?

se vpraša, kam gre..?

 

sama vase in sama zase..

brez mene potuje.

 

ne vpraša me za smer.. saj jo že pozna

in ne želi drugam.

 

v edino smer neba v večno zvezdo srca

pelje dalje in naprej.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...