Vaše pesmi

[doorwoman.p]

Vedno te bom iskala..

si privid srca

na mojem nebu.

 

Žarek sreče,

ko nimam več želja

in se sprašujem ali bi jih morala imeti.

 

Našla sem te v množici

in od takrat vem,

kje sem in kam grem.

 

Dovolj je občutek

in grem k sebi,

ko potujem k tebi.

 

Ko iščem razlog

za tišino, za zvok in sanje

večne sreče..

 

prepoznaš jih skozi srce

so resnične kot občutki..

ki nam dajejo življenje.

[bikica77]

kaj šele bo, ko boš velika

 

lepe pesmi objavljate!!!!!

 

Morda....

 

 

morda nekoc ,nekje se srecava,morda,

morda si zazreva v oci,morda,morda nikoli...

beseda morda,je globoka,z veliko pomeni.....morda....daje upanje!

[doorwoman.p]

V misel se popeljem,

da poiščem zakaj živim..

a občutek sreče,

ne popušča, ko skozi mene steče.

 

omamna širina

kaže nov lok neba,

lice, ki govori,

a pogled ki na novo ustvari..

 

tisto kar je že tukaj,

in čaka na dih..

nov val morja,

v mojih sanjah želja.

 

si tišina, ko sem jaz

in zmeraj bolj neskončnost.

včasih obraz, ko so tu drugi..

a nekje znotraj mene točnost.

[Syd23]

Resurrection

 

 

When the rain starts to fall

And there is noone who would come

sitting beside the fire, staying warm.

 

In that moment Sun starts to shine

then birds are flying all around

It's like a song of freedom mine

Telling everyone hello and goodbye.

 

like the water, flowing slow,

like the wind who is blowing alone

reveal the secret out of soul

Spirits all are here, inside my bone.

 

Never forget how beautiful life could be

How day could starts with a smile

All the worries, all are gone

Just to feel alive,

Makes you able to survive!

 

 

No...to je en od mojih komadov. Upam, da ni nič narobe ker je v angleščini:)

 

Če pa hočete komad slišati z musko pa si ga prosim poslušajte na moji spletni strani.

[Lisbona]

Januar

 

 

Januar

 

tiho rojeva misli

 

ubija jih

 

januar

 

me pelje v misli ki so živalske

 

januar

 

me opozarja

 

da nisem sama

 

januar tuli

 

da si glasba v besedi

 

da si ulica ki ima luč

 

januar

 

razkrije tvoje sence

 

izgubljenega večera

 

Januar

 

me zmrazi

 

obarva me

 

svetlo

 

dvignem podobo

 

temnega

 

verjetno moram

 

zdržati

 

.

.

.

.

 

kjerkoli.

 

.

.

.

.

[nimbus]

verjetno boš

.

.

.

zdržala

.

.

.

kjerkoli.

 

fajn, fajn...

 

tulimo in zmrzujemo...

čakamo tople pomladne mesece,

da odtajamo svoja hrepenenja

in se polni slepe vere

vržemo v nov krog

trpljenja.

 

bemo lizbona, ti mi daš tak navdih, da še poet postanem.

 

[lia]

ti ne vidiš sebe

in ne mene

jaz ne vidim sebe

in ne tebe

edino kar vidiva oba

je pod pred nama

smer obema

dobro znana

pot v pekel z dobrimi

nameni tlakovana

[nimbus]

ti ne vidiš sebe

in ne mene

jaz ne vidim sebe

in ne tebe

edino kar vidiva oba

je pod pred nama

smer obema

dobro znana

pot v pekel z dobrimi

nameni tlakovana

 

 

[Lisbona]

verjetno boš

.

.

.

zdržala

.

.

.

kjerkoli.

 

fajn, fajn...

 

tulimo in zmrzujemo...

čakamo tople pomladne mesece,

da odtajamo svoja hrepenenja

in se polni slepe vere

vržemo v nov krog

trpljenja.

 

bemo lizbona, ti mi daš tak navdih, da še poet postanem.

 

 

hehe, dober si

 

 

evo...ti si me tud navdihnil...s temle...

 

 

 

Nekoč vse mine

 

ampak s tem se ne ukvarjam danes

 

pa tudi jutri se ne bom

 

enostavno nič ne mine

 

vse je

 

kot je vedno in od nekdaj

 

moralo biti...

 

 

Kdo ve..

 

kam čas potuje

 

kdo ve kaj zmore prihajajoči čas

 

kdo ve

 

kaj zmore moj čas

 

kdo to ve

 

 

 

Ehhh.kr neki.. :xx!:

 

PS; pa mi pravijo, da se ne da razvajati srca, da bi preživelo v pesmi..

[doorwoman.p]

Spet pa spet.

Sanje so samoobstoječa sled...

Odskočim se nad Svet

in pričnem Vesolje štet'.

 

Stomilijon proti ena,

stomilijon proti dva,

stomilijon proti tri,

že se mi zadosti zdi...

 

Tu zasidram se nazaj,

uletim si v misli kdo ve kdaj...

?

Iščem odgovor.

To je zdaj.

 

[Guest VilaSonca]

ne morem sprejeti,

ne morem,

ne morem, nikoli ne bom!

ni pravice.

ne prenesem.

sovražim.

iztrgala bi,

poteptala

vse to,

pozabila,

nič čutila.

 

xrolleyesx

[Guest VilaSonca]

živi v duši, če moraš ...

sita sem boja ...

sita tišine ...

sita vsega ...

hudič naj vse vzame.

[xyz]

Ooooh,

bo mamica en čajček skuhala

pa ga boš popupcala

in bo buši vesel, o ja.

 

'koj bo vse spet v redu,

pa nazaj v zavetje

z zadovoljnim nasmeškom

na pordečelih ličkih.

[doorwoman.p]

Le kdo sem jaz,

da lahko sodim, kaj naj čutim?

v preteklih momentih usode

gradim spomine..

 

skozi tvoje oči

poiščem strah, da ne hrepenim

po zavetju tišine..

kateri jaz gleda?

 

vem, da je nekaj v tvojem nasmehu

in v teh ustnicah,

ki dajejo glasbo,

ki me odnese..

 

a kdo sem jaz, da ugotovljam?

skušam definirati kar se ne da

in kar je jasno..

tukaj sem jaz!

 

poslušala bom srce,

ker drugega ne morem..

in glasbo, ki poleti tja v nebo..

med tone, ki bi radi bili slišani.

[Audente]

Le kdo sem jaz,

da lahko sodim, kaj naj čutim?

v preteklih momentih usode

gradim spomine..

 

skozi tvoje oči

poiščem strah, da ne hrepenim

po zavetju tišine..

kateri jaz gleda?

 

vem, da je nekaj v tvojem nasmehu

in v teh ustnicah,

ki dajejo glasbo,

ki me odnese..

 

a kdo sem jaz, da ugotovljam?

skušam definirati kar se ne da

in kar je jasno..

tukaj sem jaz!

 

poslušala bom srce,

ker drugega ne morem..

in glasbo, ki poleti tja v nebo..

med tone, ki bi radi bili slišani.

 

 

lepo.

dobra si

 

rada te berem !

[HellxCat]

No pa šena bl anti - politična z moje strani x)

 

Odprava vlade

 

Suženjstvo človeka

izvira iz uzakonitev

zakone postavlja vlada

torej je rešitev sužnjev v odpravi vlad.

 

Mnogi so poskušali

odpraviti jo z nasiljem,

a edino, kar dosegli so,

je volja nove vlade

 

Srečni smo ob misli,

kako pasivno služimo domovini

plačujemo vojake, plačujemo orožje,

a misli ne sežejo dlje kot občutek koristi

 

Vlada nas ukane,

da tako pomagamo,

da stremimo k boljšemu,

ko s puškami nasprotnike premagamo

 

a bistvo je, da pripomoremo k nasilju

nismo nič drugega kot morilci,

ki vpijejo nad nasprotniki

in jokajo za padlimi svojci

 

Torej bistvo v odpravi vlade ni nasilje

niti parole majhnih skupin, ki jih noben ne sliši

vendar prepričati vsakega individualista,

da v vladi je večinoma prikrito in izigravanje naših misli.

[tigrota]

Spomin se vrača k tebi,

še vedno kakor čudež, si v meni,

ne uspem pozabiti te,

ker pomeniš mi vse.

 

Sedaj občutm tvoj prezir,

ne uspem se spraviti v tir.

Kakor me um vodi,

se vrtim v usodi.

 

Krog ljubezni te,

katera ranila me je.

Bila najlepši je cvet,

v vseh teh dneh.

 

Na zemlji ni lepše je stvari,

kakor si ljubezen ti.

Kateri napolnil moje si srce,

vzbudil v meni skrite si želje.

 

Sedaj živim od spominov teh,

punčka v tvojih lesketajočih se očeh,

to mi zadostovalo bo,

na vseh nadaljnih poteh.

[pjan]

Rabil bi nekoga, ki bi mi popravil pesem (jo lektoriral). Prosim samo resni in z izkušnjami!

[tantric]

Prazen otok sredi raja, dom bodocih mrtvakov.

Naj mi pokazejo pot preko morja. Zato bom prosil. PROSIM.

Ze od prvega novembra si prizigam cigarete, na pokopaliscu.

Kajti vsec so mi luci na nebu in nebesa v pokvarjenih ljudeh.

[annastasia]

Tam kjer sta se našli

 

Tam sta obstali

 

Zazrti v globino drug drugega oči

 

V prostoru kjer izhoda ni

 

 

 

Srce ne laže ne govori

 

Srce le čuti toplino tistega ki si ga želi

 

Ne vidi resnice tega noče ne pozna

 

Čuti le strast tega sveta

 

 

 

V temni noči v množici se je zaiskrilo

 

Dve duši, dve srci, kjer se ne bi smelo

 

Obe iz prepovedanega sveta

 

Sta se našli na robu njunega srca

 

 

 

Utapljata se v pogledu

 

Tam odpotujeta daleč stran

 

Stran od tega sveta kjer je vse dovoljeno

 

Kjer se vse sme in da

 

 

 

Oživita v tem trenutku v tej naglici strasti

 

Nihče ju ne moti nič drugega ni

 

Ne potrebujeta besed

 

Dovolj je ko njune oči se srečajo spet.

[annastasia]

Si kdaj sanjal tako iskreno

 

Si kdaj skrival tako zavzeto

 

Si kdaj čutil tako čarobno

 

Si se počutil tako nemočno

 

 

 

Si si kdaj želel

 

Pa nisi mogel imeti

 

Si kdaj trepetal

 

Pa nisi hotel verjeti

 

 

 

Si kdaj čutil to energijo

 

Si jo upal zatreti

 

Si upal na vse pozabiti

 

Si upal od tega pobegniti

 

 

 

Si kdaj že namenil ta pogled

 

In nemočen nasmeh

 

Si kdaj tako začaral in obstal

 

A na koncu brez vsega ostal

 

 

 

Si kdaj dobil srce

 

Pa ga nisi mogel odpret

 

Si si kdaj tako želel

 

Pa nisi hotel

 

 

 

Nasmeh

 

Tto je vse kar lahko ti dam

 

To je vse kar zate imam

 

Si rekel...ko odšel si stran.

Popravljeno 14. februar 2009 -> annastasia

[xyz]

Drhtenje trat,

vstajenje vijolic,

ples vetra...

 

ohoho.

[Matjaž Bogdan]

Pesem mojih dlani

 

V zaprtih dlaneh je svetloba in pesem,

je dobro srce in poljub,

je nasmeh dežju in poljub pomladi,

je modro nebo in ptice sreče,

je sonce in prah svetle poti,

so sledovi lahkotnih korakov in toplih noči,

je ljubeč pogled in stisk iz srca.

 

Dlani so zaprli v sivino noči,

v mrak jeseni in dali hlad.

Vklenili so jih z verigo prekletih mladosti,

mladosti posušenih solza in skritih otrok strahu.

Srce so vzeli in podarili so prah ničevosti,

dali temačne poti in trde korake ...

Dlani so zaprli...

 

Jutro dlani odpre...in svetloba in pesem,

srce in nasmeh-vse odplava- pod mlado modro nebo....

Meglica rojeva jutro, jutro prikliče dan,

dlani se odpro- in sejejo , kar imajo v sebi-vse lepo...

 

lepo bodite

Matjaž

[Lisbona]

Skrivnost

 

Ko greš skozi življenje besed

metuljev in moških likov,

ki so vedno enaki,

ampak vseeno malo drugačni,

ko greš skozi to življenje,

takrat moraš vedeti,

kateri so moški liki

votlih besed

brezglavi metulji

nikogaršnji spomin

stara želja

nova kri,

to moraš vedeti....

preden postaneš

njihova koža.

[*Ana*]

Uspavanka

 

 

Sneg

tiho in vztrajno naletava,

odevajoč cvetlice

v neskončne sanje.

 

Dajte,

cvetlice

lepe predrage,

zapojte uspavanko, ki zaupale so vam jo snežinke...

 

...so besede,

ki zadanejo ob ustnice zaprte...

,,,znova in znova...

ob ustnice,

ki kot trdna vrata so

dosmrtnega zapora.

 

Sneg

tiho in vztrajno naletava,

odevajoč cvetlice

v neskončne sanje...

 

 

 

PA ŠE NEKAJ HAIKUJEV

 

Vrtnica reši

se -- sled rdečine na

razprti dlani.

 

Na tleh jabolko

načeto zopet nudi

črvu zavetje.

 

Veter zapiha

in vzame vetrnici

cveta obliko.

 

Sonce in veter

skupaj z roko v roki

me posušita.

 

Poteg čopiča --

kanvas se poslovi od

svoje beline.

 

Vonj po pečenju

razloži stopinje saj

ležečih na tleh.

Popravljeno 2. maj 2009 -> *Ana*