Skoči na vsebino

Vaše pesmi


Alya

Recommended Posts

Pogum, pogum

luna poje in bedi,

pogum, pogum

sij njen še vedno isti je.

 

Pogum, pogum

saj veš, da z luno

tudi jaz sem tu,

pogum, pogum

večen spomin

bo name tvoj.

 

Pogum, pogum

večen bo spomin

nate moj...

Na nekaj lahko vedno računamo... da bo šel čas naprej ne glede na vse...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

se dela noč

se dela dan

naš mali medo

je zaspan

 

za lahko noč

se rahlo v sen zaziblje

za dobro jutro poln vtisov

naproti novim doživetjem

 

zjutraj ko ga

dan prebuja

in zvečer ko

noč mu spet

razgled ponuja

 

..to je prišlo po enem mrku

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Glasovi kričanja preteklega dejanja,

privid osnutka tistega trenutka,

moč trpljenja, ni več hrepenenja,

jabolko depresije, ki ne zgnije.

Misel nesvobodna tava in ni rodna,

prisluh domišljije v trebuhu zvije.

 

Upanje zatrto, nikoli več odprto,

tolažba zginjajoča je že otročja.

Zvezde v temni noči, podgana za vrat ji skoči,

ne prinese olajšanja, teh noči krajšanja.

V nas je vse. Majhen črviček, ki se plazi, človek, ki se prebuja in bog, ki spi. Ne bodimo tisto prvo, prebudimo se, če že ne znamo zbuditi boga...(Rudi Kerševan)
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

:flower: za dušo..

V razpokah

 

Govorite o prazninah v svojem življenju.

Pravite, da vam skozi špranje življenje odteka.

Strah vas je romanja k lepemu in bežanja k sebi.

Kričite in zaman vpijete v gluhoto sveta.

 

Ne bom tulil z vami, saj vem, da bom v razpokah

svojega življenja zmerom našel hrib, planino,

rož'co ali mavrico, deževno popoldne in

svetlobo jutra.

 

:flower: xrainbowx xegox

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

UJET V VEČNOST

 

Nisi oživel

Nisi umrl

 

Rodil si se

 

Še enkrat

In spet znova

In znova

 

Ujet v vrtincu

Brez začetka

Brez konca

Brez smisla

 

Izstopil bi?

Se nehal rojevati?

Uničil svojo dušo?

Izbrisal sebe?

 

Tu si bil

Tu si

In tu boš ostal

 

Vse dokler se zadnji atom večnosti ne sesede vase …

 

 

 

 

 

SAMO

 

Samo peščeno zrno sredi puščave sem.

Samo travnata bilka, ki je ozelenela sredi gromozanskega travnika.

Samo žarek, ki se dviga kvišku.

Samo zvezda, ki je zasijala med tolikimi drugimi.

Samo košček sonca, ki tone pod težo oblakov.

Samo kapljica, ki se je izgubila v morju.

Samo list, plapolajoč v vetru.

 

Samo nekdo, ki je in ki ga nekoč ne bo več.

Searching for the contact, deeper than the most,

searching for someone who'd admit I'm not a ghost

Wishing for a warm hand reaching out to me,

praying for a soul that would simply let me be

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 months later...
(popravljeno)

POSESIVKA!!!

 

Večna preprostost je vozel,

ki sva ga napravila.

Ima me,da bi te ubila močno v krvi,

ne verjamem,

da bi umrl,

ljubil bi me dalje.

Ima me,

da bi te zadavila

(tako te ljubim)

si pripravila večerjo in

ustnice spravila v hladilnik

za zajtrk.

Ne hodi mi blizu ljubezen!

Kri mi je zalila oči,

strast mi stresa telo,

prsti stiskajo

ostro ,mrzlo kovino.

Zakoljem te.

Samo jaz te bom imela.

Sebično ,zase te bom žrla,

nekje na samem,

stran od pohlepnežev.

Vroče mi bo

in namučila se bom

preden odstranim dokaze.. :vragec: :vragec:

 

 

 

 

 

Evo,še ena moja pesem iz najstniških let...Eh,kje je to..

 

 

Ker si človek,ti odpuščam

 

Ker si hladen,

hrepenim po tebi,

ker si me grel,

sem vroča,

ker me nočeš,

te zapeljujem,

ker si bister,

te spoštujem,

ker si starejši se pazim,

ker mi bereš misli,

te cenim,

ker jo ljubiš,

ji ni primerjave,

ker si bil dober z mano,

te kujem v višave,

ker te ni,

te sovražim,

ker si mi ukradel dušo,

ne jočem.

Ljubim te,

ker si mi pustil srce...

x:)x

Popravljeno -> morena

Nikoli ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči.Kažejo ti samo omejitev.

Richard Bach

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sprehod skozi čas

 

1.

Sem kot grešnica

spokorjena morda.

Vseh neizmernosti

naužita.

 

Segala skozi sanje

več jemala

kot želela.

Nikoli grabežljiva

le radovedna.

 

Hlastaje se iskala

v vsem in povsod

svojo srečo želela

jo kdaj pa kdaj celo zaslutila.

 

Jo morda zdaj imam?

Čutim vonj po njej

kot po cvetu,

ki brsti

hiti

nori

v višave si želi.

 

Tu sem kot drevo

ožarjeno v soncu.

 

A v oči mi bode dejstvo:

listi si želijo ostati.

Dvojka se je nekam izgubila a se bo našla :o|o:

 

 

:palec: :palec: :palec:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sprehod skozi čas

 

1.

Sem kot grešnica

spokorjena morda.

Vseh neizmernosti

naužita.

 

Segala skozi sanje

več jemala

kot želela.

Nikoli grabežljiva

le radovedna.

 

Hlastaje se iskala

v vsem in povsod

svojo srečo želela

jo kdaj pa kdaj celo zaslutila.

 

Jo morda zdaj imam?

Čutim vonj po njej

kot po cvetu,

ki brsti

hiti

nori

v višave si želi.

 

Tu sem kot drevo

ožarjeno v soncu.

 

A v oči mi bode dejstvo:

listi si želijo ostati.

 

2.

 

Zdaj lažja je tudi moja duša,

in z njo srce,

kot da oprala ju je poletna nevihta

sprala iz mene in z mene

grehe

ki v vsej neizmernosti

sem jih lepila vase.

 

Vse se je vame zažrlo

prisesalo na vsak košček telesa

na tej boleče-sladki izkušnji.

 

Sedaj že skozi noč v dan razpira,

a se nikoli ne odpre nikomur,

ki semkaj vdira,

a ve, da dan za dnevom

spet so nova jutra,

ki gredo v nova upanja.

 

Srce še upa.

 

3.

In čas odrinil me je od neizmernosti vsega –

Po vsem z ljubeznijo sem segala

si kot dete z vsem srcem želela,

vzela, kar dlan življenja je ponujala.

Razvajena od vsega in še več……

 

Zdaj spočilo in spokorilo

se moje je telo in z njim duša.

Izmučeno bilo je od neizmernosti vsega

ljubezni, sreče, veselja in preklete bolečine.

Ne zavedanja ,

ko stisnjenih pesti sem trgala

se iz objema pekla in raja .

 

Nikoli nisem vase se zaprla,

nikoli nisem si želela biti

kot lešnik v lupini.

Vedno z zaupanjem do sebe in sveta,

ostajala sem jedro, ki zori,

ki v nočeh se je iskalo in jokalo

želelo in hrepenelo.

 

A se zjutraj je zbudilo v en in edini smisel

se končno umirilo in ujelo ritem.

Brez hotenj in obljub,

polno praznine,

za vedno ostati ljubljena in ljubeča.

V ravnodušnosti vsega.

 

Drevo stoji pokončno in vzravnano.

Srce spet bije. Srce ve.

Ravnodušno.

x:)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Želim

napisati pesem

nekemu imenu

nekemu upanju

sreči

ki ne bo nikoli doživeta

ljubezni

ki ne bo nikoli izpeta

le čustvo

nekje v globinah

 

Želim

biti

kot nasmeh

ki ti za trenutek ožari lice

vem

nikoli ne bova prepletla rok

da bi odšla

po isti tanki stezi

srebrni potki

ki pelje v gozd pzabe

 

Glej

morda je bolje tako

ostal prijeten bo spomin na

željo

srečo

veselje

hrepenenje

ki je valovalo

in zamrlo

v nežnih zvokih violine

 

A ga je še vedno nekaj ostajalo

da se je vračalo in puščalo

grenko - sladek spomin

v tej tišini,

ki naju oba obdaja

 

:sori:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Abstraktnost risb narisanih v zatonu

sonca nekega večera

pričara

vzdušje daljnega snidenja

v novembru

dveh ljudi v vesolju množice.

Sva to bila jaz in ti?

 

V simfoniji decemberskega večera,

ko so violine noro lepo zvenele

in vlak je tulil v daljavi,

so gore pesem svojo pele

in iz konic dolgih las

kodri se valili

sta se srečala dva pogleda v množici.

Sva bila jaz in ti?

 

Snežinke so plesale v pesmi vetra

in šum koraka je utišal mraz večera

ulice so skrivnostno šepetale

o snidenju dveh ljudi

hiše so se spraševale

Sta bila ti in jaz?

 

Trije večeri so si podobni

le v osebah

četrti večer ves tih in nem

brez šepetanja ulic

vonja trav in sonca

spi v daljavi nekih misli

in dobro ve,

da izmed vseh ljudi,

ki se bodo srečali

ne bova ne JAZ ne TI :C:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nekoč

 

Nevem, ali bom potonila v nič, a če bom,

naj takrat, ko v tebi je še sled spomina,

ljubezen, ki umira, dokler je v nama,

drhti, a še vedno ostaja nje dvom.

 

 

Mogoče sem le nje odmev, a ko več ne bom

življenje, ne nalivaj si pelina,

naj žalost se ne seli v tvoj dom,

srce naj vedno ti igra kot v violina.

 

Morda bolečina v tebi ne bo ugasnila

da v duši bila bi le tišina,

a glej, se našla nekoč bova v njej

 

a samo, če bova ji prisluhnila

ko drug drugemu končno priznala

da ljubezen med nama je resnica postala

xsrcx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zagrizel sem se v pico mastno

po tipkovnici udrihal strastno

po forumu strašim ob uri pozni

pod oknom klecajo pijanci grozni

 

res z radostjo ta svet je odet

v vesolju plava velikanska smet

samo ljubezen še sidra me na tla

smisel vidim v številu dva

 

kok men ne gre romantika nocoj

če kdo skropucalo to zagleda - joj

v izbi svoji premlevam si spomine

čakam da me overdoza cockte prime xsrcx

There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako, da se v tvoji pesmi spet pojavljajo pijanci? x:Dx x:o)x

 

Dobr si napisal, sem se nasmejal zraven, tako kot tvoji prejšnji. x:Dx :palec:

hvala hvala

 

ja pijanci so sestavni del bližnje moje okolice. živim namreč ob parku, kjer se ponoči vedno ''dogaja''...izgleda da imajo določen poetskotvorni potencial... :inocent:

There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ko tvoj uzrem obraz,

ne vidim drugih,

opija tvoja me bližina,

postajam mehka žareča kovina.

 

Ko uzrem tvoj obraz,

nasmeh sem,

volja tvoja me podreja,

kot iz tvojih ustnic žeja.

 

Bil v mojih si rokah,

a jaz želela da bi šel,

bila v tvojih sem rokah,

sedaj želim nazaj.

 

Zakaj postavljala sem vsa vprašanja,

radovednica bila,

morda sem nora,

ker kradla sebi sem zlato.

 

Prišla nazaj v svoj sem dom,

ne bom ga oropala,

ne bom plesala več na tvoj dvom.

 

Zdaj srečna sem v bolečini,

sem kot luna,

ki sveti v vsej svoji veličini.

 

x:)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

:wOOt: :onfire: :onfire: :onfire: :onfire: :onfire:

 

 

Rekla sem ti pojdi

preživela bom vse to,

gledal si tako me nežno,

Ja, bilo mi je slabo.

 

Spustila sam pogled

gugal se smehljaj je zvezd,

zaprla vrata pred teboj,

v njih ostal ključ je sam z menoj,

potem v kopalnici sem zeleno zlati,

padla na tla za vrati.

 

Rekel si mi, ne igraj

punčka moja, vstani zdaj,

mar ne veš tega

nobena ljubezni moje nima,

nora, res si nora kakor noč,

vedno vrnem v objem tvoj se vroč.

 

Zaprta vrata so ostala,

pogled moj uperjen tja v nebo,

sama tukaj bom ostala,

lahko vpiješ, a slišal te nihče ne bo.

 

Za hip pomislila sem, odpusti.

On te ljubi,

vedno tako me snubi,

potem me vedno zapusti.

Solza kar sama je spolzela

v pogledu mojem le megla.

 

Gledam nežno tja v nebo,

ne vidim nič ker je temno.

Nevem, naj končam zdaj zgodbo to,

prerežem žile, potem mi bi bo toplo.

 

A glej, vstopil spet si nežno,

počasi in po tvoje,

vzel med dlani si lice moje,

poljubil ga le s tvojo strastjo.

 

Sovražim te in te ljubim,

ko v naročju tvojem spim,

čeprav vsega je preveč,

a le s teboj mi res je všeč.

 

Vedno je isto, kje in s kom si bil

a ti meni, kaj te briga, s kom sem se zapil.

Ne mi delat tega,

moje meje že presega,

tudi če kmalu boš nazaj,

zaklenjena bodo vrata v najin raj.

 

x^x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

x:(x x:(x x:(x

 

sedi v samoti, okoli nje je tema,

nenadoma začuti da ni sama...

Tema se dvigne kot zavesa...

Prišel je, prišel je k njej...

Počasi zbujal je upanje v njej...

Prepustila se je njemu... zaupala mu je svoj svet...

On jo je vodil, on ji je svetil, on je vladal njenemu svetu,

on je bil edini ki ga je hotela imet...

 

A nekega dne je odšel,

Ves njen svet je s seboj vzel...

Sedaj zopet sedi v samoti in zre v temo...

Čaka ga, čaka...

V njej je samo še upanje, ki iz minute v minuto kopni...

Teče zadnja minuta...

Čaka ga, čaka...

Sedaj ve da je odšel... nikoli več ne bo prišel...

Kaj sedaj...

Upanje uplahni, v srcu zaboli, v očesu zaskeli in iz žil teče kri...

Zadnja misel: Kje si...??

Odgovora ni...

In nato se zaprejo njene oči...

 

x:(x x:(x x:(x just R.I.P. x:(x x:(x x:(x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lunin forum

 

luna sije, vilica po pladnju bije

snedli smo varanu krake

še prej preverili astrologiji znake

Alan new preganja tu vampirske spake

 

resnobnosti preveč je zdaj zašlo v debate

inkvizicija prihaja v svate

ob hladu dežnem obul sem si copate

pa z razpelom nad vrage kosmate

 

kdo je komu kdaj in kje?

kakšno je počutje, kaj se danes je?

Kdo željan je zabave?

in komu mar so le baklave?

:inocent:

There are well-dressed foolish ideas just like there are well-dressed fools.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...