Vaše pesmi

[Antoninus]

love is in teh air

AUDENTE je mal high in the sky with love

[klarus]

Lunin forum

 

luna sije, vilica po pladnju bije

snedli smo varanu krake

še prej preverili astrologiji znake

Alan new preganja tu vampirske spake

 

resnobnosti preveč je zdaj zašlo v debate

inkvizicija prihaja v svate

ob hladu dežnem obul sem si copate

pa z razpelom nad vrage kosmate

 

kdo je komu kdaj in kje?

kakšno je počutje, kaj se danes je?

Kdo željan je zabave?

in komu mar so le baklave?

[Antoninus]

... še eno zame

 

bi bilo too much grozno da dobiš mojo poezijo verbozno

 

 

Huda lirika

 

zasmrčim pod okriljem bleščave mesečine

Vije se stegozaver iz daljne globočine

bistri potoček žubori v daljavi

kolca se mi ob jutranji vodeni kavi

 

sosed podre svoj kupček glasno

spet zbudim v beli dan se kasno

zvezde vidim sredi belga dneva

moj pankreas spet mi cockto opeva

[Antoninus]

Ante... pa ti si genij ljubezenske poezije

O hvala...bom spisal še kakšen sonet ljubezenskega sladostrastja, ki bo čez sto let v šolskih berilih po celem svet

[klarus]

bi bilo too much grozno da dobiš mojo poezijo verbozno

Huda lirika

 

zasmrčim pod okriljem bleščave mesečine

Vije se stegozaver iz daljne globočine

bistri potoček žubori v daljavi

kolca se mi ob jutranji vodeni kavi

 

sosed podre svoj kupček glasno

spet zbudim v beli dan se kasno

zvezde vidim sredi belga dneva

moj pankreas spet mi cockto opeva

[klarus]

nikjer ne najdem miru,

bežim skozi morje časa,

skozi tok časa,

iščem vprašanja,

se najdem za trenutek.

gledam v daljavo,

ampak nikoli ne vidim jutra.

vse moje želje,

so lahko jutri že pozabljene.

sveta se ne da spremeniti,

lahko spremenim pogled nanj,

ga zastopim,

ne dovolim si vzeti sanje,

dokler ta trenutek večno traja,

in me naprej prežene.

[Antoninus]

Joj Klarus pa Audente mene je že sram

[klarus]

Joj Klarus pa Audente mene je že sram

zakaj..malo heca tud more biti

[klarus]

bleščeče spomine

na tvoje oči,

v iskanju melodij,

ki v spominih spe,

na gori sanj

spreminjam v

iskre zapeljive

in iz dvoma iskanj

v preživljanju

v močvirjih sivine

črpam hrepenenje

in upanje,

ki ostaja,misteriozno

kljubuje,vodi v

željenje polnih dni.

kako si?

[Audente]

V ušesih svojih

slišim šepet.

Ljubezen.

Duša hrepeni.

 

Na Ljubezni obzorju

se mešajo barve,

rdeče in modre,

krvave.

 

Izpraznjen je moj pogled,

vsak tvoj,

namenjen je le njej.

 

 

AUDENTE je mal high in the sky with love

 

 

Ante, to je bilo itak zate mišljeno

 

Moja ljubezen je bolj umirjena, je kot Jadransko morje, brez burje,

a je po dolgih letih, spet z vso silovitostjo planila na dan

Sicer pa Thanks

 

nikjer ne najdem miru,

bežim skozi morje časa,

skozi tok časa,

iščem vprašanja,

se najdem za trenutek.

gledam v daljavo,

ampak nikoli ne vidim jutra.

vse moje želje,

so lahko jutri že pozabljene.

sveta se ne da spremeniti,

lahko spremenim pogled nanj,

ga zastopim,

ne dovolim si vzeti sanje,

dokler ta trenutek večno traja,

in me naprej prežene.

 

 

bleščeče spomine

na tvoje oči,

v iskanju melodij,

ki v spominih spe,

na gori sanj

spreminjam v

iskre zapeljive

in iz dvoma iskanj

v preživljanju

v močvirjih sivine

črpam hrepenenje

in upanje,

ki ostaja,misteriozno

kljubuje,vodi v

željenje polnih dni.

kako si?

 

 

Hudo dober si tole napisala

[Astrid]

pišoča Astrid

x!x

[klarus]

[_xTasHeQ]

xDDx

 

Ta svet je nor... Le kaj nam bojo vojne in pravica za oblast??

Kaj mar ti je čigava je tvoja zemlja last...

Koliko krvi je že prelila Zemlja naša??

Življenje prekratko je za to če mene kdo vpraša...

Meni je ljupša ljubezen in sreča, Kot pa ta sovraštvo in nesreča...

Zakaj navdaja nas občutek jeze?

Ne moremo na to pozabiti in se skupaj s sovražnikom veseliti??

Meni je tako vseeno kdo ima denarja več...

To je tako le kot dvorezen meč...

Če bia bi čarovnica povem vam tole...

Ves denar bi v ljubezen spremenila in ga po svetu razdelila...

potem bi bilo krasno... vse vojne bi se končale, jeza bi izpuhtela pa še svet bi bil bogat...

Ja ja tak svet bi bil res zlat!!!!!!

 

[Lisbona]

Ljubezen-

največja beseda vseh časov,

čustvo med čustvi,

življenje ponovljeno tisočkrat.

Trplenje.

Ljubezen-

najbolj izrabljena,

izkoriščena,

manj vredna od vseh besed,.

Sladkost med užitki,

potencialna grenkoba.

Ljubezen-

več ali manj moč.

[Antoninus]

Komur je življenje milo

daleč od tega sveta ga po napotilo

še en čips za na pot

pa kljun pomočim v kompot

pa brž brž stran od tod

[Antoninus]

Komu razumeti je ljudi

meni usojeno to ni

razdejanje, ciklon in cunami pravi

vse to dnevno pojavi v eni se glavi

[Audente]

POGREŠAM SE

 

Sem to bitje v ogledalu

ali podoba napolnjena z dejstvi?

Kako želim zapustiti

to zgodbo in se znebiti

vseh bolečih zob

in se znova zbuditi

brez oznanila

da še si tu

z oznanilom

da odnesel te je veliki val.

 

Da bo vse kot je bilo

vedno tako, kot sem si želela,

ironija se je odločila,

da se mi izpolnijo vse sanje.

Zrasla sem,

spet za centimeter,

plavam v množici a

izgubljam se v resničnosti.

 

Moji koraki so resnični,

ne hodijo več po morju

ampak po cesti.

Moje roke ne božajo več

samo še objemajo.

Ne poznam se več,

pozabljam se.

Rada bi spet prišla.

K Sebi.

[anarhist]

Ena iz osemdesetih.

 

Kup si kolo,

zalet se v drevo,

boš videl kolk glava bolela te bo.

 

Kup' si motor,

zalet' se v štor,

boš videl kakšen bo tvoj prizor.

[ScorpioGirl]

ne sprašuj

zakaj kričim

ker nočeš slišati

odgovora .............

 

ne kliči me

ker me potem

odrivaš

stran ..............

 

kar pridi

rekel si

naj čakam ...

in ...

čakam ...

 

ker vem, da prideš

[Lisbona]

Nič se ne dogaja

kot samo sebi namen.

Vse se dogaja iz enega vzroka.

Dovoli,da se dogaja..

In dogajalo se bo zmeraj znova...

[Audente]

Nazaj,

odstri mi svoj obraz,

kopreno z njega spusti.

Nazaj,

naj tako bo kot takrat.

 

Zažari naj tvoj obraz

kot takrat,

ko sva se spoznala,

naj vodo spremeni

v svetlikanje zlata

požar naj znova vzplamti.

 

Naj zagledam,

žareč tvoj obraz,

modre oči,

da luna in zvezde

svoj blišč izgube.

 

Je luna predaleč in zvezde z njo.

A ti si tu.

Si zvezda,

si luna.

Nazaj.

Ko tvoj se me dih bo dotaknil,

duša bo mehko vzglavje sanjam.

Nazaj.

[Teyka]

luni...

 

ko sem sama,

ko vem, da imam lepo življenje a ga sovražim,

ko vem, da imam dobre prijatelje,

a jih sovražim,

ko hrepenim po svoji skriti ljubezni,

a vem,

da ljubezen ni zame in jo sovražim...

...takrat pogledam skozi okno,

se zazrem v tvoj obraz

in v svoj pranem svetlih las,

ki mi pada na obraz...

...takrat se drobne solze vsujejo na moj obraz,

in vprašam se,

zakaj ravno jaz trpim

in zakaj ravno jaz zrem

v tvoj svetel in iskren obraz.

[Veza]

Da nov kup zlata si naredijo,

srečni sloni čakajo tragedij.

Da se roke veselile bodo črk,

ko bolelo bo srce.

 

V starih čevljih z novimi nogami

spet bo mlada kri jokala,

upajoč, da jo kdo sliši,

podrsava v vek naprej...

[Teyka]

Še en nov dan, in še ena pesem, ki bi jo rada nekomu povedala...

 

Življenjska pot

 

Hodim po prašni poti,

na kateri me nikoli nihče ne zmoti.

Slišim le svoj korak

in iz daljave bližajoči se vlak.

Pridem na križišče,

in na vsaki poti me kdo išče.

Le za katero naj se odločim?

Najraje na sredino skočim,

in počakam tistega junaka,

ki bo proti meni naredil dva koraka.

Tu hitro se izkaže,

kdo je moj prijatelj in kdo laže.

Tisti, ki stopi na mojo stran,

je za vse večne čase moj prijatelj vdan.

[Audente]

meni je všeč