Vaše pesmi

[nols]

hehe..prijazno..prideš živet z mano

doma se vsi prtožujejo..je pa vsaj zabavno. no vsaj men

[lia]

sej mi ni. js isto sprašujem lio.. ("kako ti je pa to ratal. tega pa nisem in nočem probat.")

 

 

 

Čustva so pesek, sipina v vetru življenja.....

 

Pride vihar in pride veter in nariše v sipino sled....

 

Pride voda in sipino zgladi....

 

Pa kaj bi se človek zato ob tla metal.....

 

Še zmeraj je samo pesek, različnih oblik in metamorfoz....

 

Danes te ljubim, jutri te v žlici vode topim....

 

Danes te sovražim, jutri mi radost prineseš v naročje....

 

Danes sem ušiv od zemlje umazan kos čebulice, jutri bom cvet pri cvetu na gladioli.....

[Audente]

Beseda je,

a ni ust

našla sem zrno sreče.

In je vzkalilo in cveti

[ROTI]

Jutro sem pozdravila in sem se zahvalila,

 

sedaj pričakujem še pogled sonca,ki me bo vodil

 

skozi današnji dan.

 

 

Poprosim še veter, da pot mi bo kazal,ker smernic veliko

 

mi dela spotiko.

 

 

Še valu na morju prišepnem, ponese naj dobro vsem dobrim ljudem.

[lia]

V meglenih jesenskih jutrih,

zagledam obrise izgubljenih sanj,

v hladnih jesenskih večerih,

si hladim skeleča stopala

in glavo pretežko od dneva,

položim na tvoje dlani,

dlani, ki jih ni.

 

 

Ni jih zdaj,

in ni jih bilo prej

tud jutri ne najdejo poti

iz čist preprostega razloga,

takih dlani ni

 

 

Pripis k dnevu : Petek 13. leta Gospodovega 2006

[lia]

Utapljam se v tebi,

izparevam v vročici

in v potu teles

ničesar več ni,

ni tebe, ni mene

samo krog in spirala

in vse žari

kakor, da nikoli

ne zmanjka polen,

kar naprej žari in žari

ob vsakem se vdihu,

izdihu , na novo razžari.

 

Pripis številka II. Petek Trinajstega Leta Gospodovega 2006

 

 

Ma se samo hecamo

boli otiščanec, pa putika

pa zob mi oteka, pa v želodcu me tale pelinkovc skeli,

še brinovc na rano želodčno si zlijem

in potlej zaspim , k dete pravkar podojeno

 

 

Tretji Del Trilogije Petek Trinajstega

[lia]

Zlatorumeno jesensko listje

izgubljeni sončni žarek skozi okno

riše mavrico v laseh...

 

za trenutek ujamem toploto

in sij in shranim globoko,

globoko pred svetom...

 

da v dolgih zimskih nočeh

pod neonskimi cevmi

ostane praspomin

 

na mehke, božajoče dotike

zlatorumenega sončnega žarka,

razbeljene, sladko sočne poljube ....

 

 

Pripis k dnevu : sreda , tretji dan

 

[lia]

ti si ključ

in si pot

si misel in hrepenenje

si nedolžna belina metulja

si ena sama

melodija

dehteče

mladosti

upanje in val

nenehno vrvenje

brbotanje

izvira

si večni

ogenj

mladosti

in

neizpita čaša

radosti

naj te blagoslovi

njegova

roka

 

 

pripis k večeru sedemnajstega oktobra

[Sebastjan]

Dragi pesniki in pesnice, lepo vas je brati!

[Antoninus]

Kaj nam treba je hoditi v ta svet

kjer traparije prodajajo se za med

mar srečno bi doma ostali

izognili se celi štali

 

za vzrokom vedno učinek pride

prav nikomur to ne uide

na sto milijonov eden se izvije

iz te mreže privlačne iluzije

[lia]

Ta stvar kot fokusiran predmet, so kitke in pentlje, gumitivisti in žogice marogice.....

 

in vetrič mladosti....se zdi kot , da je nikoli ni bilo

 

Vaše blagorodje , oda mladosti

[lia]

Tolmun

 

 

Začuda

skoz raskavo

razbrazdano

lupino

valovijo

skrite niti

božam

tvojo bolečino

moja izpari

najina

raste

v slast

in naslado

kakor

kamen si

zvalovil

kroge

v mojem ribniku

z ostrino

brezupa

si to stoječo

gladino

spremenil

v neskončni tolmun

globoka

brezna

iskanja

lastnega dna

in

najglobljega sna....

 

[lia]

 

Moč in oblast

 

Če bi imel to moč

in oblast

bi najprej osrečil sebe

potem bi razlil

vse še na tebe in tebe in tebe

in potem

bi pustil druge, da poskrbijo zase

vse drobne malenkosti

in vse drobtine bi skrbno postrgal,

zato, ker moja draga,

za malenkosti skrbiva sama

 

 

moški v meni

[lia]

Vmesni čas

 

Tak čuden dan

ni kaj za čakat

lebdim

med enim in drugim opravkom,

trudim se ne mislit

samo opravit po točno določenih

najugodnejših in najkrajših

postopkih.

Nekaj končanega

in nekaj še nezačetega.

Vmes mi mravljinci

po telesu teko,

tako preprosto

je to ,tako vmes po nekih

čudnih poteh

občutim ta vmesni čas

in to je to,

še zrcalo mi laže

ko mi kaže vse te

moje tisoč in ene obraze.

 

[lia]

Prekletstvo

 

Sprašujem zvezde

iščem in iščem,

trgam listke z zadnjih cvetov.

Misliš kaj name,

misliš tako močno in zakleto

kot mislim jaz nate.

Najlepše je prekleto.

Od vseh , od prav vseh

samo ti, me ljubiš

enostavno,

razumevajoče

in predano...

[anarhist]

Dež na stekleno okno lije,

žena Marta v lavorju si noge umije.

Njen mož Gorazd v hiši samo jo pusti,

steče ven, čeprav še skoz *deži.

Skrivnost je, kaj ga žene ven, zakaj?

Kdo ve, se vrnil bo nazaj?

Mu škripljejo kolena, ko do star'ga hrasta pridrvi,

olajšano za grm urina curek spusti.

 

*deži pomeni dežuje, da se sliši strokovno.

[lia]

Marš

 

Lahko samo skozi stisnjene zobe

siknem marš intelektualna zalega....

 

Marš diplomiranci v črnih uniformah

psevdoznanstveniki in nadljudje

 

zakriti s prefinjenostjo svojih

možgansko celičnih skladišč

 

pojma nimate, tavate kakor slepci

po svojih zahojenih, zaprašenih , črnih luknjah

 

psevdoznanstvenih hipotez,

opravičujete svoja zla dejanja

 

v leporečja svoji opravičil,

marš , da mi ne pridete bližje kot

 

na petdeset metrov,

z vami ljubčki ne želim imeti več opravka.

 

 

Sestradane pijavke, zapiram pipco

na meni se ne boste več napijale

 

naj vas hrani kdor vas če

izgubljene ure in izgubljeni dan

 

da že dolgo ne .

 

 

 

(posvetilo inženirjem in psihologom)

[anarhist]

Megla življenja

 

Ko zjutraj zrem ta svet,

zbledijo barve, se razgubi oblika,

le vse megleno pred očmi,

kar včeraj jasno je bilo,

sedaj megleno je, popačeno.

 

Vse medlo vidim,

kot da bi rabil večjo dioptrijo,

skozi okno avti,

so le medli obrisi, ki okrog drvijo.

 

Na ulico podam se,

a ne razpoznam obrazov.

Hojo prešaltam iz "polžje" v "počas",

ko se zabijem v nekoga, a zatem sosedov slišim glas:

"Paz kje hodiš, pri***njena budala,

majmun jedni, spet pozabu si uzet očala."

[Audente]

ej hudo

[lia]

Hladna vetrovna jesenska noč,

še lunin krajec nekam postrani na nebu visi

 

na gozdni cesti zameti jesenskega listja

vzhodni veter prepiha vse do kosti

 

gola drevesa in skoznje jasen in daleč v doline

pogled na luči, se čudim in gledam

 

kako drugačen je svet in nebo ,

kako je čudno vse to,

 

ko se dvignem iz doline v nebo

kakor da vsako jesen umiram z njo,

 

tako počasi in tako pomalem

se poslavljam z njo.

 

Odpadam, padam

se stapljam s prstjo.....

 

(pripis k dnevu )

[nimbus]

Lia, Anarhist

 

Še ena moja... kratka...

 

BLIŽINA SVOJINE,

BREME, BREME,

VZGOJA... ČAS,

TUJOST IZVORA,

 

STRAH --> SMRT!

POGUM --> STRAST!

 

STARST, STRAST... STRAST!!!

 

Ta je bolj razumljiva... sedim na seminarju in potem pride Ona, zavonjam jo še preden vstopi v predavalnico, se vzvišeno razgleda po njej, me brezobzirno pogleda, ko se vsede tik pred menoj in mi celi dve uri tišči tangice pod nos Ignoranca ali odprto povabilo na ples

 

Ko gledam te rdeče tangice,

vrti se svet,

vrtijo misli...

okol rdeč'ga vrtinca naslade.

 

Not much of a poet... but anyway

[lia]

hudo Nimbus

 

****

 

Vsa moja strast je imela

bore malo skupnega z ljubeznijo

bil je duh, duh po moškem

bil je vonj po tabaccu

bil je vonj po tistem razžarjenem potu,

tistih mesnatih nabreklih ritnic

ki so sklanjale nekaj milimerov pred menoj,

takrat vem, da sem komaj ustavila roko

da ni zagrabila med vso tisto množico

učenih zijal spoštovanega profesorja za rit

[nimbus]

[kukica]

Ladja nasede, ko pluje skozi besede,

ki tvorijo kapljice zasede.

 

Valovi se topijo, morje skriva iluzijo,

odsevi neba proti kopnu polzijo.

 

Veter odstira, sij zvezde umira,

pesek na plaži v globino prodira.

Huuudooo.

Ful mi je všeč.

[Lisbona]

Lia, Anarhist

 

Še ena moja... kratka...

 

BLIŽINA SVOJINE,

BREME, BREME,

VZGOJA... ČAS,

TUJOST IZVORA,

 

STRAH --> SMRT!

POGUM --> STRAST!

 

STARST, STRAST... STRAST!!!

 

Ta je bolj razumljiva... sedim na seminarju in potem pride Ona, zavonjam jo še preden vstopi v predavalnico, se vzvišeno razgleda po njej, me brezobzirno pogleda, ko se vsede tik pred menoj in mi celi dve uri tišči tangice pod nos Ignoranca ali odprto povabilo na ples

 

Ko gledam te rdeče tangice,

vrti se svet,

vrtijo misli...

okol rdeč'ga vrtinca naslade.

 

Not much of a poet... but anyway

 

 

rajcig