Komunikacija

[Tamburin]

Nisem nameravala tukaj govoriti o tem, kako druge poslušati, opazovati njihovo neverbalno govorico (govorico telesa ipd.), kako jih razumeti, videti ozadje besed...

 

Pri meni je bolj problem se izraziti, hitro odreagirati s pravo besedo, se osredotočiti na tisto, kar želim povedati. Sicer mi je že Pesha zelo dobro in izčrpno odgovorila. Zdaj je stvar na meni, da to treniram...

 

Nekaj malega sem ta teden že naredila. Ker pa sem bila vse te dni tako nastrojena, da vsakemu povem, kar mu gre, sem celo nekoga preveč nadrla - pa samo lepo vprašal me je nekaj.

Hja, kot pri vsaki stvari, je treba tudi tukaj najti pravo mero.

[Pujsita]

Jp, saj mislim Tamara, da redkokdo odlično komunicira, ali imamo take težave kot jaz, da govoriš svoje zadeve brez problema, pa si premalo pozoren na sogovornika, ali pa je zadeva takšna kot pri tebi . Da te speljejo v svoje kanale . Z vajo se da oboje odpraviti, največji problem je do tedaj, ko sploh ne veš, da ga imaš .

[Marsa]

...največji problem je do tedaj, ko sploh ne veš, da ga imaš  .

[Pesha]

Ker pa sem bila vse te dni tako nastrojena, da vsakemu povem, kar mu gre, sem celo nekoga preveč nadrla - pa samo lepo vprašal me je nekaj.     

 

 

 

....bo drugič vprašal še lepše

[Tamburin]

....bo drugič vprašal še lepše  

Ja sej... Od takrat je ta oseba tako prijazna do mene, da mi je kar nerodno.

[Guest sstane]

Tamara, jutri so me neke Koprčanke povabile na večerjo v Korošico

Neke zdravilke, jih poznaš

[Tamburin]

Stane, čovječe, kako naj jih poznam? Koper ima čez 30.000 prebivalcev! No, zdravilk nekaj manj.

Ne vem, mogoče jih poznam, mogoče pa ne. Bi mi moral kaj več povedati (kakšno ime...).

[Guest sstane]

Nimam, so me našle v imeniku

Da niso kake coprnice

[Tamburin]

Da niso kake coprnice

Tudi možno! Tukaj v Kopru večkrat vidim kakšno na metli... brm brm...

[Guest sstane]

se jih ne bojim, saj so moje drage Primorke

[Tipka]

Zelo , zelo dobra stvar za izurit komunikacijo je NLP ali neurolingvisticno programiranje.Jaz in moj moz sva se pred kratkim udelezila polletnega tecaja in moram reci, da je bilo super.Jaz sicer po naravi nimam tezav s komunikacijo , vec jih ima moj moz, ki je precej tihe sorte .Na tecaju pa si je lahko precej stvari " popravil".Obstaja tudi knjiga, ki govori o NLP ju; Spretnosti sporazumevanja in vplivanja, uvod v neurolingvisticno programiranje.Drugace pa je v ang. precej knjig na to temo.

Nasa komunikacija je zelo zapletena stvar, ker poteka na vec nivojih in kanalih , po katerih mi stvari dobivamo in jih oddajamo.Vmes se v nasi glavi prefiltrirajo, oblikujejo itd. in se potem uskladiscijo.

Obstajamo avditivni tipi ljudi, pri katerih ima glavn vlogo zvok za sprejem in oddajo informacij, vizuelni, ki stvari najhitreje razumejo, ce jih vidijo, kinesteticni, ki se stvari morajo dotakniti, obstajata se olfaktoricni ( vonj) in gustatoricni ( okus) kanal, po katerem si stvari zapomnimo.

In ce hocemo biti dobri v komunikaciji, je dobro poznati osnove, da se z razlicnimi ljudmi razlicno sporazumevamo, saj je le tako informacija podana tako, da jo nas sogovornik razume..

 

Uf.. tega je precej.. , bi lahko se pisarila...pa bo predolgo

 

 

Lp Mojca

 

 

xrosex

[Pesha]

Od takrat je ta oseba tako prijazna do mene

Tamara, sem se danes spomnila nate, ker sem imela besedni spopad.

 

Sem tačas premišljevala o svoji komunikaciji z drugimi, vse teče lepo, v vseh krogih..............me pa zmanjka, ko me nekdo "užre" kakor rečemo pri nas. Sem razmišljala koliko ima to veze z "resnico, ki boli", v smislu, da se mi sogovornikova izjava zdi zlobna, ker prizadane moj ego. Je nekaj na tem, zagotovo, ampak tudi sogovornik ima impulz zlobe (nesreče) v sebi, da uživa v tem. Včasih nisem nobenemu ostala dolžna, skozi leta pa sem se spremenila in zdaj enostavno ne morem vrniti pikre pripombe. Včasih bi jo rada, ampak potem si mislim le zakaj bi se spustila na tak nivo. Enostavno sem fokusirana nase, na svoje življenje, napake drugih mi niso zanimive niti mi niso v zadoščenje, zato mi je utrujajoče spuščati se v zbadanje, opravljanje..................in navadno potem na take pikre pripombe ostanem tiho. Toda opažam, da je to kot vdaja, kot poraz (mogoče pa na energijskem nivoju je) zato se učim vrniti "napad". Tako sem danes pa le vrgla eno hudo nazaj pa moram priznati, da sploh nisem dobila zadoščenja, kvečjemu slab občutek sem imela, izgubo energije (čeprav je dotična oseba postala zelo prijazna do mene ). Ne vem, moj osebni občutek je, da mora komunikacija vedno potekati na določenem nivoju, predvsem pa je moja naravnanost do sogovornika pozitivna oziroma vsaj ni žaljiva ali škodoželjna. Tako pri osebkih z negativnimi težnjami poskušam na primeren način obrniti njihove besede, ki so naperjene proti meni, proti njim.

 

Torej, zagotovo je treba vrniti napad, a s svojim orožjem na svoj način

 

Sicer sem se pa spomnila prvega pravila komuniciranja iz knjige, ki sem jo omenila v prejšnjem postu:

 

SOGOVORNIKA MORAŠ ZNATI IZBRATI!

[Pesha]

In ce hocemo biti dobri v komunikaciji, je dobro poznati  osnove, da se z razlicnimi ljudmi  razlicno sporazumevamo, saj je le tako informacija podana tako, da jo nas sogovornik razume..

zanimivo Mojca.

 

Jaz sem definitivno avditivni tip, ker res slišim med vrsticami. Partner sicer pravi, da včasih še preveč

[Guest sstane]

Pesha, ti si gluhonema

[Pesha]

Sstane imaš dober glas, ko te berem

[vesna8]

o dobri, uspesni komunikaciji lahko govorimo ko prejemnik prejme identicno sporocilo kot posiljatelj. sami pa vemo da se to vcasih ne zgodi, zato pa so prepircki,....

[El Nino]

Hja nevem, ampak men se zdi da prav težko nadziram kaj izražajo moje oči noge roke... in ostale telo... besede mam pod kontrolo... telesa pa še ne... začnem kimat, al pa se kremžit.... nadležno to... če me kdo utruja mu/ji dam vedet čist takoj....sam mal oči pa je

[Tamburin]

...Včasih nisem nobenemu ostala dolžna, skozi leta pa sem se spremenila in zdaj enostavno ne morem vrniti pikre pripombe. Včasih bi jo rada, ampak potem si mislim le zakaj bi se spustila na tak nivo. Enostavno sem fokusirana nase, na svoje življenje, napake drugih mi niso zanimive niti mi niso v zadoščenje, zato mi je utrujajoče spuščati se v zbadanje, opravljanje..................in navadno potem na take pikre pripombe ostanem tiho. Toda opažam, da je to kot vdaja, kot poraz (mogoče pa na energijskem nivoju je) zato se učim vrniti "napad". Tako sem danes  pa le vrgla eno hudo nazaj pa moram priznati, da sploh nisem dobila zadoščenja, kvečjemu slab občutek sem imela, izgubo energije (čeprav je dotična oseba postala zelo prijazna do mene ). Ne vem, moj osebni občutek je, da mora komunikacija vedno potekati na določenem nivoju, predvsem pa je moja naravnanost do sogovornika pozitivna oziroma vsaj ni žaljiva ali škodoželjna. Tako pri osebkih z negativnimi težnjami poskušam na primeren način obrniti njihove besede, ki so naperjene proti meni, proti njim.

 

Torej, zagotovo je treba vrniti napad, a s svojim orožjem na svoj način

Ja, tudi jaz sem v glavnem prijazna do drugih - nimam navade zbadati, žaliti... Tudi če hoče kdo mene užaliti, nekako spreobrnem vse skupaj v hec na moj račun, samo da se ne spustim v kak prepir. Prepirov pa res ne maram! :xx!:

 

In mogoče ravno zaradi tega me ljudje ne jemljejo resno, kadar jim hočem kaj resno povedati, ampak delajo z mano kot s predpražnikom. Zgleda, da so danes taki časi, da je treba biti povsod glasen, borben, tekmovalen, buldožerski... Jaz pa bi rada vse rešila z normalnim pogovorom, kjer bi se ljudje poslušali in povedali svoja mnenja, se upoštevali drug drugega, neglede na to, kdo ima močnejši in kdo šibkejši glas, kdo je višji in kdo nižji...

Ma najbrž sem se rodila enih 50 ali 100 let prepozno...

 

Na živce mi grejo razne "igrice", ko se moram z nekom skregati ali ga vsaj preglasiti, da me upošteva, ...potem pa postane do mene tako prijazen in previden, da je meni nerodno in se ne počutim OK. Kot praviš ti, pesha: čutiš izgubo energije. Pa zakaj je vse to sploh potrebno? A se ne bi mogli ljudje normalno pogovarjati?

[Bern]

"Normalno pogovarjati"?

 

Za različne ljudi ta termin pomeni različne stvari. Pogosto. (Prepogosto.)

 

(Tistemu, na primer, kar je bil za italijanske veseljake v sosednjem šotoru "normalen" pogovor, bi jaz rekel kvečjemu "skupinsko preprečevanje umora". "Prerekanje", "barantanje", "pripovedovanje vicev" ali "vesel klepet ob kozarcu rujnega" to že ni moglo biti...)

 

[Guest sstane]

Bern, nekam neobičajno kratke so tvoje komunikacije zadnje čase

[Tamburin]

"Normalno pogovarjati"?

 

Za različne ljudi ta termin pomeni različne stvari. Pogosto. (Prepogosto.)

Ja, res je. Smo različni tudi v načinu govorjenja.

 

Saj mene v bistvu ne moti, če ima eden močnejši glas kot drugi ali če je en višji od drugega (kot sem napisala ). Meni je enako pomembna piskajoča beseda otroka ali globok glas Dedka Mraza. Če mi hoče kdo kaj povedati, ga bom slišala, če se dere ali šepeta, če mi pove 1x ali 100x...

 

Problem pa je včasih, če hočem kdaj jaz komu kaj povedati in me ta presliši, ker me noče poslušati. In ker se ne znam dreti ali kregati, mu skušam to stvar povedati drugače - navadno z dejanji. Potem pa izpadem vse, samo človek ne. :o|o: Bolj človeška bi bila, če bi se razpočila od dretja...

 

En banalen primer:

Zjutraj rečem hčerki, naj se hitro odpravi, ker se mi mudi v službo. Ona pa še pol ure skače po stanovanju v pižami in se igra z zajcem... Spet ji rečem, naj pohiti, ker se mi mudi. Čez par minut jo vidim še vedno v pižami, kako se zasanjano gleda v ogledalo... Rečem ji, da se samo še obujem in grem, ker moram iti. Ona pa se postavi pred omaro z oblačili in začne razmišljati, kaj naj se obleče... Navadno vrže vse cunje ven, tako da potem rabi še pol ure, da jih pospravi nazaj v omaro.

Moje besede, da se mi mudi v službo, so kratko malo preslišane.

Ker pa se meni res mudi, pride do dejanja: enostavno grem z avtom v službo in jo pustim, da gre sama peš za mano tista 2 km, kolikor bi lahko šla z mano z avtom. In potem sem jaz zmaj in ne vem kaj še vse, ker sem tako nesramna, da je nisem počakala!!!

Ne vem, ali bi se morala vse jutro dreti, da bi hči uslišala in upoštevala moje prošnje?

[Tjazy]

Ja mene pa kar malo moti, ce ima kdo zelo tak mocan glas.. in se dere in ko se smeji mi vse vresci okoli uses. Posebno ce se mi tak clovek znajde v avtomobilu, ko je tko zaprt prostor. Ankrat sem kar povedal, da naj bo malo bolj tiho, ker ne morem vec zdrzat. Vcasih se najdeta dva taka.. ki hoceta eden drugega preglasit.. ufff. Ponavadi imajo zenske tkasen glas.. visok, ki te zareze, da komaj prezivis.

 

Glede tvoje hcerke pa .. Hmm.. so moja hci in tvoja kaj v sorodstvu?? Mislim, da tole nima kaj velik s komunikacijo.. ampak bolj z interesom.

Ko gremo na morje.. je takoj pokonci in oblecena in ze v avtu sedi, ce je treba. Ko pa gre v solo.. pa je zgodba cist podobna tvoji.. tko da nic panike.. tako smo narejeni. Tudi jaz tezje vstanem, ce grem v sluzbo.

To se resi takrat, ko mora clovek sam skrbeti zase.. Dokler je hladilnik skoz poln.. zakaj bi se kej prevec naprezal?

[Guest sanjalica]

Tamara jaz sem rešila preprosto ta problem... Tudi mi smo se kar nekaj časa silili...greš ali ne greš...daj, zamudim...

Potem nekega lepega dne sem rekla: "Od danes naprej velja - odhod mamitaksija je ob 6.45; ne ob 6.45 in sekunda, ampak točno ob 6.45"

 

3 dni je zamudila...potem pa nikoli več... s čevlji v rokah je prisopihala v avtu..., ampak bila je.

Se mi je pa zgodilo, da je bila ura 6.45 jaz pa še pred ogledalom z maskaro v rokah... pa pravi...: "Danes gremo peš...mamitaksi odpeljal!" Pa sem šla... (hihi...ni vedela, da bom "zagrabila" in bo zaradi tega tudi ona morala peš... )

[Amis]

aha, to so zelo zanimivi prijemi in predvsem zelo učinkoviti.....nekaj je pač treba ukrenit.

[principesa]

Vrba to je le zate

za preživetje potrebuje človek 3 objeme na dan. za normalno življenje 8 objemov, za rast pa 12. te bimčkam