Tišina

[coccinelle]

Coccinelle, thanx, na tole sem pa pozabila, megleno se mi je zdelo, pa sem mislila, da smo kje drugje zabluzili o tem.   

Saj veš, anytime... samo če sem around

*sem in tja uspem tudi v službi skočit sem gor, a so nam izgleda pred kratkim zablokirali objavljanje, tako da včasih kaj ujamem, pa ne morem postnit

[Marsa]

A daj nehaj! ne morem verjet, da to lahko naredijo... x!x :o|o:

Potem pa si tudi ti na skodi, ki imas ravno vest... torej, stekas, odgovorno in vse, a vendar... tudi ce smo ekonomicni recimo... butast, skratka - nekonstruktivno v bistvu.... :o|o:

[coccinelle]

Ma ja, saj :xx!:

Sem pred kakim tednom hotela nekaj... pa se prijavim (tu še nič ne blokira), hočem postnit... pa me vrže ven

Sem mislila, ok, mogoče tehnične težave... a nalsednjič isto... in spet :xx!:

Tako da... še dobro, da sem se doma 'opremila'

[č.v.e.k.a]

Rada imam tišino in uživam kadar sem sama s seboj.Takrat imam čas razmišljati.Takrat se lahko posvetujem sama s seboj ,s svojim notranjim Jaz-om.Takrat ugotovim

zakaj se je nekaj dogajalo kot se je dogodilo in se ni tako,kot bi želela jaz. Veliko dela imam kadar imam to srečo,da zaživim v tišini.Nikoli mi ni dolgčas.

 

Zadnje čase pa ugotavljam,da me,kadar spim pri odprtem oknu,uspavajo'mimohodi' avtomobilov.Prav neverjetno odkritje.Moram počakati na prvo tišino,da o tem razmislim

 

Lep pozdrav

[Buddha]

JST SM ŽE KR POZABU KAJ JE TIŠINA, ..PA SI JO po spominu prikličem in začnem tišat

[Guest sanjalica]

Sva šla z možem v torek na Brnik po hčerko...

 

V avtu tišina...

 

Čez čas me mož vpraša... "Kaj si tako tiho?"...in jaz..."Uživam v tišini, poslušam jo..." in nadaljevala sva pot...brez besed, v prijetni tišini...

 

 

Lepa je tišina, ko ni morečih misli, ki bi se prikradle, ko ni ničesar, ko lahko odpočiješ možgančke in jeziček....

[Trudi]

Sva šla z možem v torek na Brnik po hčerko...

 

V avtu tišina...

 

Čez čas me mož vpraša... "Kaj si tako tiho?"...in jaz..."Uživam v tišini, poslušam jo..." in nadaljevala sva pot...brez besed, v prijetni tišini...

 

 

Lepa je tišina, ko ni morečih misli, ki bi se prikradle, ko ni ničesar, ko lahko odpočiješ možgančke in jeziček....

Včasih res fantastično sede

[Buddha]

hlastanje,

.lačn Tišine, prenažrt tišine;

kam to pelje?

Dež jo zmoti.

potem prijateljujeva.

[Natasha]

Tišina je moja prijateljica..... Pomaga mi slišati sebe!

Senci Cat - želim ti, da bi ti tišina pomagala!

LP Nataša

[Natasha]

V avtu tišina...

 

Čez čas me mož vpraša... "Kaj si tako tiho?"...in jaz..."Uživam v tišini, poslušam jo..." in nadaljevala sva pot...brez besed, v prijetni tišini...

 

 

Lepa je tišina, ko ni morečih misli, ki bi se prikradle, ko ni ničesar, ko lahko odpočiješ možgančke in jeziček....

Sanjalica isto se dogaja meni.... Prav rada sem tiho in odpotujem daleč daleč stran.....Jaz pravim:" Ej, mal počak, me je spet odpihnilo, saj pridem nazaj!"

[Lotos]

Zame je prava tišina ko utišam vse svoje misli. Takrat tako preprosto doživljam sebe in trenutek v katerega se potopim. Sploh ne razmišljam o problemih, oddaljim se od vseh bedarij in se posvetim bistvu..moji duši. Strinjam se z vami, da je težko v tem hrupnem svetu poiskati svoj mir.. to je le pokazatelj kako smo se ljudje osredotočili na vse drugo, najpomebnejše..naš prvoten vir zadovoljstva pa pozabili. Si predstavljate kako drugačna bi bila lahko naša življenja?

[gala]

Zanimivo, kako različno dojemate tišino. Ali si sploh predstavljate to pravo tišino, v kateri so gluhi vse življenje? Ni zvoka, ne topline glasu, ne ptičjega petja, ne laježa in nazadnje, mimo gredo vse informacije na radiu, na TV in še marsikje. Marsikateri otrok ne sliši topline glasu svoje matere in še kaj bi se naštevalo. In nazadnje, kako moreča je za gluhega tišina v sobi, v kateri si sam samcat ob prižgani televiziji, kjer prikazujejo neko zanimivost. Nemoč.

[Buddha]

veš kdaj zmaga tišina, ko greš v bučn prostor, med množico ,pa jo še vedno čutiš, vohaš, gneteš v sebi

[cashy]

Kadar si želim tišine, je nikoli ne morem doseči, vedno me nekaj zmoti...nekdo ki se sprehodi po hodniku iz sobe v sobo, pasji lajež, ali odpiranje omar, vrat...karkoli...kadar mi slučajno uspe ujeti trenutek tišine, čutim, kako sem razglašen sam s seboj, v moji glavi se non-stop podijo negativne misli, občutek, da z umirjanjem samega sebe izgubljam dragoceni čas, ko ne naredim ničesar...

očitno ne maram samega sebe ravno najbolj...

[Buddha]

.moraš vadit ( v meditaciji to, da ti mir obstoji tut v rutinskem ´del. dnevu

[Amis]

take občutke sem imela tudi jaz, cashy...pa jih je nekam vedno manj. in celo danes, ko sem si dovolila izkušati Žalost, je bil hkrati v meni Mir. mi je prav zanimivo, kako sta mir in tišina vedno bolj prisotna v mojem življenju. in me ne ovira več niti hrup, ne navdušenje, ne gneča...saj me še kdaj "zruka", sam ne več v temelje...mir ostaja. pa se celo z meditacijo ne ukvarjam. vsaj s tako, ko sediš nekje in si pri miru in karkoliže piše v knjigah, ne. lahko pa je izvajanje vaj meditacija, hoja v naravi, pometanje, pomivanje posode, slikanje, igranje na boben....ko sem tiha in pustim, da se dogaja....

[cashy]

saj moram priznati, da sem bil v "srečnih" časih, ko se mi še ni dogajalo nič slabega, kar ne bi mogel popraviti sam, sem bil dokaj uglašen in umirjen sam s seboj, vendar sedaj, ko vidim, kako omejeno svobodo mi svet pušča, in na kako malo stvari lahko sam vplivam, sem vedno bolj v "razglašenosti" in zato toliko bolj nemiren, živčen, in hkrati tudi žalosten...

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>Zanimivo, kako različno dojemate tišino. Ali si sploh predstavljate to pravo tišino, v kateri so gluhi vse življenje? Ni zvoka, ne topline glasu, ne ptičjega petja, ne laježa in nazadnje, mimo gredo vse informacije na radiu, na TV in še marsikje. Marsikateri otrok ne sliši topline glasu svoje matere in še kaj bi se naštevalo. In nazadnje, kako moreča je za gluhega tišina v sobi, v kateri si sam samcat ob prižgani televiziji, kjer prikazujejo neko zanimivost. Nemoč.

 

Res je. Slišoči smo bolj ali manj vse življenje obkroženi s šumi. Civilizacija je hrupna. Narava, če ji znaš prisluhniti, je hrupna. Tišine... prave tišine pravzaprav sploh ne poznamo. Ne znamo si predstavljati, kako bi bilo, če bi se nekoč resnično znašli v popolni tišini. Bi sploh zdržali?

Večina nas razmišlja, kako bi bilo strašno, če bi izgubili vid... nič več svetlobe, barv, oblik... Le redki pa pomisli(m)jo, da bi bilo enako srašno, če bi iz našega življenja izginili vsi glasovi... nobene glasbe, nobenega petja ptic, nobenega govorjenja, nobenega rohnenja motorjev, škripanja zavor, nobenega žuborenja vode, šelestenja listja, nobenega grmenja ob nevihti...

 

Tišina... velikokrat hrepenimo po njej... ali pa si je zares želimo?

[cashy]

Tišina... velikokrat hrepenimo po njej... ali pa si je zares želimo?

 

jaz mislim, da smo preveč navajeni na hrup, zato si tišine ne želimo...

ali bi gluhi izbrali sluh, če bi imeli možnost slišati, ali bi raje ostali v svojem nemem svetu?

ali jih ne bi hrup spravil ob živce?

[majica]

Full mam rada tišino, če sem sama... me mal vznemirja na pozitiven način...

[Whisp]

Tišina je zakon. Včasih je nisem prenesla in sem nonstop poslušala musko. Zdej pa delam obratno. Ne poslušam muze in sm rajši v tišini

[mornarka]

vcasih sem pod tisina razumela trenutke, ko je radio in tv ugasnjen, ko so ljudje tiho in ko si sam s sabo.

odkar pa se malo bolj posvecam duhovnosti, sem pojem tisine precej razsirila in poglobila. ko sem mirna s samim seboj, ko v meni ne vihrajo misli, skrbi, strahovi, custva...ko sem enostavno tu, a vendar se mi zdi, da sem se nekje drugje, ampak ne samo jaz, pac pa se mnogo angelov, nadngelov in drugih bozanskih bitij z menoj. ko smo skupaj in nas je vec, ko me ljubece vodijo v svet energij in resnicne, globoke tisine. ko se iz te tisine "zbudim" z nasmehom in veliko lazja, resnicno vem, da sem bila v tisini. tisini, ki me res energijsko napolni za ostale trenutke zivljenja.

[principesa]

Zame je Tišina tiho razodetje ali eno lepo duhovno doživetje same s seboj Je včasih posebno duševno stanje, ki ga dosežeš šele po parih letih vadbe.....in to vztrajne vadbe...Važne so dihalne tehnike,tiho razodetje , ki spremlja meditacijo na čisto tišino je stanje globokega duševnega miru, ko se čas ustavi in je um podoben velikemu jezeru na katerega mirni površini se zrcali celotno stvarstvo...

Pregovor pravi , da je tiho razsvetlenje podobno doživetje , kot če v zrnu peska uzremo celotno vesolje

[Bostja]

Meni pa je zanimivo tole:

Nad oknom imam na tramu par grlic, ki zdajle spomladi seveda veselo grrrrrulita.

Zjutraj se zato zbudim ob nežnih zvokih, ki mi ne dajo in ne dajo vstati.

Zraven spada še njihov zvok kril, ko tako mehko zafrfotajo po zraku, da se v polsnu v duhu transformiram v grlico in poletim (no ja, bolj frfotam) po zraku.

Ampak je tako lep občutek, da jim prav zavidam.

 

definitivno lepše od tišine...

[kamikaze]

Joj.....

 

v tišini se človek le zave koliko hrupa dela njegov mali jaz