Podjetje

[Guest sstane]

PODJETJE

 

Če bi bili enaki lastniki podjetja vsi zaposleni, bi delili dobiček vsem enako.

Če je lastnik podjetja država in se del dobička deli zaposlenim, ne more veljati drugačen princip.

Če je lastnik podjetja moder podjetnik in more in hoče in mu dobiček dopušča deliti trinajsto plačo, bo uporabil enako načelo.

Če pa je modra tudi država, bo ta princip uzakonila.

V nobenem primeru pa dobiček ne sme biti proračunski vir, s katerim razpolaga politika.

Politika mora biti v naprej znan strošek, ki se pokriva z ddv.

Od dobička države pa prste vstran.

Ta je od lastnikov.

 

( Zdrava sol )

[Guest sstane]

Sindikalist Semolič predlaga novo rundo igre monopoli. Delavci bi naj dobili dobiček namesto v denarju, izplačan v delnicah podjetja, kjer delajo. Komaj so z nižjimi plačami odplačali kredit, ki so ga najeli s prodajo nepokritih certifikatov, že jim znova nekdo ponuja "muda za bubrege". Pet let bi naj zbirali te papirčke in za nagrado bi lahko skozi priškrnjene dveri kukali na seje upravnih in drugih odborov.

Po petih letih se bo pa večinski lastnik spomnil, da mu naj prodajo te certifikate za jurja, če ne jih bo vrgel na cesto.

Manjka le še podatek, da bo osnova za delitev tega dobička kar plača, kar pomeni, da gre dejansko za znižanje plač, ne pa delitev dobička.

[Piko]

Stane, ali izkoriščaš priliko, ko je Marsa na dopustu?

[Guest sstane]

Kje pa, ravno obratno, vidiš, da zelo malo solim

[nimbus]

Sstane, dobiček državnih podjetij ne more biti vir financiranja proračuna, če dotično podjetje deluje na privatnem nejavnem podrojčju. V obratnem primeru ne more biti drugače, saj je privatna iniciativa na javnem podrojču ali premalo zainteresirana ali pa predraga.

Še en mala modrost: Dobiček, gre v mošnjiček!

[nimbus]

Privatna podjetja bi še kako rada ugodno in kvalitetno delovala kot javna podjetja, ampak to so le sanje...

 

bobnar, ravno obratno!!! Državna podjetja bi še kako rada poslovala tako učinkovito kot privatna podjetja in nič drugače. V Sloveniji ni javnega podjetja, ki bi deloval učinkovito... torej po mini-max načelu!!!

Kako pa uspe kovati javnim podjetjem velike dobičke??? Enostavno, državna ima nad določenimi področji ekskluzivno pravico - koncesije... in tu je money.

Pa še nekaj: če govorimo o uspešnosti poslovanja ne smemo gledati samo rezultat temveč moramo le tega primerjati s potencialnim - torej tistim maksimalnim. Potem šele vidiš koliko gap-a je vmes.

Lp

[Guest sstane]

V nobeni državi, pa tako tudi ne v državah tržnega gospodarstva in proste konkurence ne maksimirajo dobičkov podjetja sama, temveč država, kajti ravnotežje samo med podjetji se vzpostavi že v medsebojni konkurenci.

Država pa maksimira dobičke podjetij z maksimiranjem svojega dobička, ki ga pridobiva s pobiranjem davka na dobiček.

Tako stopnja davka na dobiček pokaže velikost neknjiženega kapitala države, prilivi iz davka na dobiček pa njegovo donosnost.

Če je ta nizka, so tudi dobički podjetij nizki in obratno.

Donosnost kapitala države pa je seveda odvisna od splošne produktivnosti družbe, ki se kaže v razmerju med tekočo in odloženo potrošnjo, plačo in dobičkom v BDP, pridelkom in semenom, štednjo in razsipništvom.

Ne iščite teh trditev v svetovni ekonomski literaturi, ker Delnica Države, ki odkrije anonimni kapital države in lastnika tega kapitala, državljana, šele prihaja v prakso

[krokodil]

Ko ste ze tako zagreti za 'ekonomske' nasvete...

 

Jaz se tukaj drzim samo enega pravila : financne nasvete mi lahko deli samo clovek, ki ima vsaj milijon EUR vec na banki, kot jaz.

 

Ce je kaksen tu, kar ....

[Guest sstane]

Se mi zdi, da je aakhut nekaj bluzil o milijon zlodejov

[krokodil]

Bobnar, ti, ce mi das 'pisno' ti ne bi verjel...

[Guest sstane]

V nobeni državi, pa tako tudi ne v državah tržnega gospodarstva in proste konkurence ne maksimirajo dobičkov podjetja sama, temveč država, kajti ravnotežje samo med podjetji se vzpostavi že v medsebojni konkurenci.

Država pa maksimira dobičke podjetij z maksimiranjem svojega dobička, ki ga pridobiva s pobiranjem davka na dobiček.

Tako stopnja davka na dobiček pokaže velikost neknjiženega kapitala države, prilivi iz davka na dobiček pa njegovo donosnost.

Če je ta nizka, so tudi dobički podjetij nizki in obratno.

Donosnost kapitala države pa je seveda odvisna od splošne produktivnosti družbe, ki se kaže v razmerju med tekočo in odloženo potrošnjo, plačo in dobičkom v BDP, pridelkom in semenom, štednjo in razsipništvom.

Ne iščite teh trditev v svetovni ekonomski literaturi, ker Delnica Države, ki odkrije anonimni kapital države in lastnika tega kapitala, državljana, šele prihaja v prakso    

Splošna stopnja davka na dobiček korporacij v Sloveniji je 25%, v državah članicah EU pa veljajo naslednje stopnje:

- Avstrija 34%;

- Belgija 40,17%;

- Danska 34%;

- Finska 28%;

- Francija 33,33%;

- Grčija (35% za delniške družbe, ki kotirajo na borzi, družbe z omejeno odgovornostjo in družbe z neomejeno odgovornostjo in 40% za delniške družbe, ki ne kotirajo na borzi, banke in tuje družbe);

- Irska (dobiček do zneska 50 000 irskih funtov je obdavčen z 28% davkom, dobiček nad tem zneskom pa z 36% davkom);

- Italija 37%;

- Luxemburg 30%;

- Nemčija 45%;

- Nizozemska 35%;

- Portugalska 34%;

- Španija 35%;

- Švedska 28%;

- Velika Britanija 31%.

 

Opozoriti moramo, da so navedene splošne stopnje davka. Lahko pa so v posameznih državah nekatere vrste dohodka ali posamezne vrste korporacij obdavčene s stopnjami, ki so drugačne kot zgoraj navedene.

 

Dodatni viri:

- EUROPEAN TAX HANDBOOK 1998, International Bureau of Fiscal Documentation;

- Zakon od davka od dobička pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 72/93, 20/95 in 34/96).

 

 

Vir: Ministrstvo za finance (zadnja sprememba: 8.12.00)

[nimbus]

Bobnar, nič ne prepisujem... če pa že imaš takšne telepatske in ove in one sposobnosti in vednosti, se pa nas le usmili in pejdi ozonsko luknjo reševat...

Brez argumentov ne prideš nikamor!!!

Lp

[nimbus]

Država pa maksimira dobičke podjetij z maksimiranjem svojega dobička, ki ga pridobiva s pobiranjem davka na dobiček.

Če je ta nizka, so tudi dobički podjetij nizki in obratno.

V nobeni državi, pa tako tudi ne v državah tržnega gospodarstva in proste konkurence ne maksimirajo dobičkov podjetja sama, temveč država, kajti ravnotežje samo med podjetji se vzpostavi že v medsebojni konkurenci.

 

Sstane, prosim, daj mi razloži kaj hočeš s tem povedati. OK, ravnotežje se vzpostavi na trgu, ampak kako država maksimira dobičke podjetij? To mi razloži!!! Pa ne mi reči, da z maksimiranjem davčne stopnje davka na dobiček - ker le tako država maksimira svoje dobičke, a ga podjetjem s tem zmanjšuje!!! Get it! Kdo pa rad plačuje davke. Če pa slučajno ciljaš na optimizacijsko funkcijo, kjer je koza cela in volk sit moraš pa reči: Država optimira oz. določa privatne dobičke s tem, da maksimira državne. Ne gre max.-max.

Država bi maksimirala podjetniške dobičke in še to samo v tistem delu poslovne politike podjetja, ki se tiče davkarije, če bi davek na dobiček ukinila. Nekje mora biti rep in glava.

 

Tako stopnja davka na dobiček pokaže velikost neknjiženega kapitala države, prilivi iz davka na dobiček pa njegovo donosnost.

 

Donosnost boš ugotovil, ko boš dobiček primerjal s sredstvi - sami prilivi iz davka na dobiček ti ne povejo ničesar. Ampak, kaj za hudiča je neknjiženi kapital???

 

Donosnost kapitala države pa je seveda odvisna od splošne produktivnosti družbe, ki se kaže v razmerju med tekočo in odloženo potrošnjo, plačo in dobičkom v BDP, pridelkom in semenom, štednjo in razsipništvom.

Ne iščite teh trditev v svetovni ekonomski literaturi, ker Delnica Države, ki odkrije anonimni kapital države in lastnika tega kapitala, državljana, šele prihaja v prakso    

 

Kaj a obstaja tudi knjiga "Ekonomija za telebane?"

[Buddha]

.Privatna podjetja bi še kako rada ugodno in kvalitetno delovala kot javna podjetja, ampak to so le sanje...

 

.kako lahko po tvojem uspeva javnim podjetjem kovati velike dobičke, če pa so kao ugodni v primerjavi privat podjetji

točno tak, ne pustijo ,še vedno bogatet tistim, ki imajo res iskreno vizijo in podlago

sistem določa še vedno, uspeh in norenje˝

 

Sramota to, da javna podjetja..(komunala, elekrika.., kujejo dobičke in nagradne igre celo!)

[Buddha]

Enostavno, državna ima nad določenimi področji ekskluzivno pravico - koncesije... in tu je money

ja tako država potem služi tam,kjer je dolgoročno možen Vedno obstoj

[Buddha]

.bi rad povedu, da sovražm˝vse direktorje,ki so uspeli med prehodom iz prejšnjega sistema pobasat vse kaj je blo možno, si sedaj zgradili up in nado, tako pokradli˝tisto nekaj˝zase in si s tem zgradili pošteno modernost :xx!: Fujta..smrdi že na prikazen vidno

[Buddha]

Donosnost kapitala države pa je seveda odvisna od splošne produktivnosti družbe, ki se kaže v razmerju med tekočo in odloženo potrošnjo, plačo in dobičkom v BDP, pridelkom in semenom, štednjo in razsipništvom.

 

Ne iščite teh trditev v svetovni ekonomski literaturi, ker Delnica Države, ki odkrije anonimni kapital države in lastnika tega kapitala, državljana, šele prihaja v prakso

[Buddha]

Kaj a obstaja tudi knjiga "Ekonomija za telebane?"

hihi, jo boš ti napisau, zakaj ne, z veseljem te bom brau, res

[nimbus]

Hehe... Budala... šele po tmlem, kar se tukaj na tej temi piše, sem ugotovil, da nam nekaj takšnega res manjka.

 

Ko sem prvič odprl učbenik ekonomije sem bil v srednji šoli. Kot pri vsaki knjigi sem najprej prebral uvod, v katerem je pisalo sledeče (pišem po spominu): Vsak avtomehanik se brez skrbi spušča v debato o ekonomiji, a pod živim soncem ne boš našel ekonomista, ki si bo upal razstaviti in potem nazaj sestaviti avto. Tile kopitarjevi čevlji nekako sodijo v kontekst.

Kar pa ne pomeni, da se avtomehanik ne spozna na ekonomijo... to bi bila vendarle logična napaka .

 

Ne gre se za trditve... gre se za argumente!!!

[Buddha]

Vsak avtomehanik se brez skrbi spušča v debato o ekonomiji, a pod živim soncem ne boš našel ekonomista, ki si bo upal razstaviti in potem nazaj sestaviti avto.

[Guest sstane]

Hehe... Budala... šele po tmlem, kar se tukaj na tej temi piše, sem ugotovil, da nam nekaj takšnega res manjka. 

 

Ko sem prvič odprl učbenik ekonomije sem bil v srednji šoli. Kot pri vsaki knjigi sem najprej prebral uvod, v katerem je pisalo sledeče (pišem po spominu): Vsak avtomehanik se brez skrbi spušča v debato o ekonomiji, a pod živim soncem ne boš našel ekonomista, ki si bo upal razstaviti in potem nazaj sestaviti avto.   Tile kopitarjevi čevlji nekako sodijo v kontekst.

Kar pa ne pomeni, da se avtomehanik ne spozna na ekonomijo... to bi bila vendarle logična napaka      .

 

Ne gre se za trditve... gre se za argumente!!!

Opla, oprosti, šele sedaj sem opazil tvoje globoke misli. Si za debato

[nimbus]

Sstane... just shoot .

 

Mogoče te bom celo razumel

[Guest sstane]

Torej, je država podjetje

[nimbus]

Cilj tega podjetja pa je

[Guest sstane]

Enak, kot vsakega drugega, reprodukcija samega sebe

 

ZGODBA O KROMPIRJU

 

Kmet poseje krompir.

Pridelek poje do zadnjega krompirja.

Za novo setev si sposodi seme od soseda.

Pridelek poje do zadnjega krompirja.

Novo setev seje hlapec pri sosedu.