Skoči na vsebino

Trenutek


Apolonija

Recommended Posts

TRENUTEK

 

 

S POGLEDOM IŠČEM TVOJ POGLED,

Z ROKAMI IŠČEM TVOJ DOTIK,

Z DUŠO IŠČEM TRENUTEK,

DA TI PODARIM SRCE.

 

 

TOLIKO TRENUTKOV IZGUBLJENIH

V VETRU,

TOLIKO BESED IZGUBLJENIH

V HRUPU,

KAKO NAJ TI POVEM,

DA TE LJUBIM.

 

 

POKAŽI MI,

KAKO NAJ TI POVEM, DA TE LJUBIM,

POVEJ MI, KAKO NAJ TE LJUBIM,

DA TE BOM LAHKO LJUBILA VSA.

 

 

Z POGLEDOM IŠČEM TVOJ POGLED,

Z ROKAMI IŠČEM TVOJ DOTIK,

DA TI POVEM, DA TE LJUBIM.

Mogoče je ljubezen tudi to, da se naučimo spustiti,da spoznamo, kdaj se je treba posloviti. Da s svojimi občutki ne oviramo nečesa, kar bo nemara boljše za tiste, ki jih imamo radi.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ZLO RAHLOČUTNO, DOTIKAJOČE x:Dx

sam en pihec, dihec, pa je vsega konc.

ampak le stabilni trenutek odpira upanje :8):

 

zakaj pišeš take pesmi?

x:Dx x:Dx x:Dx

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pesem je bila napisana fantu s katerim sva sicer v nekem trenutku bila, a ga ni več....ne fanta - trenutka :-)
Mogoče je ljubezen tudi to, da se naučimo spustiti,da spoznamo, kdaj se je treba posloviti. Da s svojimi občutki ne oviramo nečesa, kar bo nemara boljše za tiste, ki jih imamo radi.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Oj!

Apolonija, pesem je lepo berljiva, sporočilna in mi je všeč. Smejal sem se pa zato, ko je Budala1 tako preprosto vprašal: "Zakaj pišeš take pesmi?". Kao retorično vprašanje. Nekateri počnejo to, drugi spet to.

Je melanhonična in poudarja minljivost besed, sreče, minljivosti. tudi jaz napišem kdaj kakšno pesem a so veliko bolj dark in nekako niso za v javnost x:Dx :palec: x;)x !

ti kar tako naprej... mogoče dobimo slovenci še svojega Rilkeja :palec:

LP

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pesem je bila napisana fantu s katerim sva sicer v nekem trenutku bila, a ga ni več....ne fanta - trenutka
.vem.

tak način sm tut jest pisau, pa tega ne več zdaj, sploh pa,ko to pišeš kličeš njegovo bližino x^x

.vedno iščem Vzrok problemov in njihove Zdrave rešitve
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz pa nisem nič pesniško navdahnjena. x:o)x x;)x

Ko nekaj mine, pospravim tisto v "škatlico preteklosti", in tam notri vedno obstaja. Kar je bilo, je še vedno nekje v preteklosti.

Nikoli mi ni žal za preteklostjo, nikoli nisem nostalgična. Lepe trenutke iz preteklosti jemljem kot nekaj, kar sodi tja - v preteklost. Če so minili, pač ne sodijo v sedanjost.

 

Včasih se mi celo zdi, da nekaj, kar je bilo lepo in je minilo, ni bilo pristno in zato je minilo. Zakaj bi torej žalovala za nečim nepristnim, zlaganim, narejenim?

 

 

Sicer pa, Apolonija, lepa pesmica! :palec: Še naprej piši, kot čutiš. x8Dx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Včasih se mi celo zdi, da nekaj, kar je bilo lepo in je minilo, ni bilo pristno in zato je minilo. Zakaj bi torej žalovala za nečim nepristnim, zlaganim, narejenim?
:V: :palec:
.vedno iščem Vzrok problemov in njihove Zdrave rešitve
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako ste drage mi, ve žalostne noči.

Zakaj se še globlje ne sklonim

in vas še bolj vdano ne sprejmem????? :huh:

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Na licih moja mala

poletje ti žari.

Ledena mrzla zima

ti v drobnem srcu ždi.

 

Nekoč bo vse drugače,

ne dvomi o tem nikar.

Na licih imela boš zimo

a v srcu poletni žar. :unsure: :listen:

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Včasih se mi celo zdi, da nekaj, kar je bilo lepo in je minilo, ni bilo pristno in zato je minilo. Zakaj bi torej žalovala za nečim nepristnim, zlaganim, narejenim?

Tudi to je samo - trenutek. Jutri se ti bo morda zopet zdelo pristno, nezlagano, nenarejeno ... x?x

Ne, ne. Ne! Zdi se mi ... ni dober stav v takih primerih. Ko nekaj veš, dojameš v sebi kot – pristno, je bilo tisti trenutek gotovo pristno. :vio:

Računalnik ustvarja navidezno resničnost, človek resnično navideznost.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hvala - radosti me, da še kdo razume....in pohvali xokx
Mogoče je ljubezen tudi to, da se naučimo spustiti,da spoznamo, kdaj se je treba posloviti. Da s svojimi občutki ne oviramo nečesa, kar bo nemara boljše za tiste, ki jih imamo radi.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Apolonija, vse je samo trenutek. To je bil trenutek, ko si napisala nekaj lepega ... x:Ix xsrcx

 

Pride trenutek, ko me Tamara spominja na mojo sestro, naslednji trenutek me pa ne spominja več. Kateri trenutek je važnejši? V katerem trenutku me spominja v dobrem, v katerem pa ne? x;)x

 

Vsak trenutek je po svoje pomemben. Ponavadi znamo zaznati samo prelomne trenutke, velike trenutke. Ogromno jih ostane za nas anonimnih, skritih, neprepoznavnih, pa vendar so za nas pomembni enako kot drugi. Le zavedamo se jih ne. Zato pa tudi nezavedno vplivajo na nas. xsrcx xsrcx xsrcx

Računalnik ustvarja navidezno resničnost, človek resnično navideznost.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Res je, vse je le trenutek, in že ga ni več in spet pride drug...in vsi trenutki so pomembni, ne glede na to ali gre za "dober" ali "slab" trenutek....

In moram reči, da zadnje leto zaznavam (če lahko uporabim tvoj izraz) več in več malih trenutkov, ne tako "pomembnih" na ven, a zame neprecenljivih....

Vsak šteje.

Hvala za trenutke!

Mogoče je ljubezen tudi to, da se naučimo spustiti,da spoznamo, kdaj se je treba posloviti. Da s svojimi občutki ne oviramo nečesa, kar bo nemara boljše za tiste, ki jih imamo radi.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...

SPOZNANJE

 

Hrepenel je po njenem dotiku,

nežnem in strastnem in vdanem dotiku.

Oh, kako hrepenel.

 

Hrepenel je po njenem poljubu,

mehkem in voljnem in pohotnem poljubu.

Oh, kako hrepenel.

 

 

Hrepenel je po njenem pogledu,

občudujočem in hrepenečem in ljubečem pogledu.

Oh, kako hrepenel.

 

 

Potem pa opazil je njega,

sivolasega starca brez iskre v očeh,

povešenih ram od bremen,

stisnjenih ustnih v črto.

Si bil ljubljen kdaj, starec

zahrepenelo po tebi je kdaj žensko srce?

 

Takrat je spoznal, da ta starec je on,

hrepenenje le sanje, zanj nedosegljive.

Grenka mu solza po licu spolzi,

svetlega nekaj v srcu umre.

 

 

(Menart)

....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...


  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...