Zmorem!

[lia]

eh, ma Mickeni prav, s svojimi zapisi sam jemljem voljo pa upanje ljudem.

 

Ivana sem osebno poznala še preden je začel z Anastazijo. Večni iskalec.Potem ko je našel kontakt z njo, je vanjo in njene misli položil vse svoje življenje in delovanje, prepričan da ga ona vodi s svojim žarkom.

 

Taka je pač moja izkušnja,če je Ivan meni lagal, potem lažem tudi jaz.

 

****

 

Drugače pa , da ostanem v skladu z naslovom teme: Ne zmorem več plavat nad gladino, zato se potapljam.

 

Druge izbire ni!

 

[Piko]

eh, ma Mickeni prav... a si me s kom zamenjala

Ivana sem osebno poznala še preden ... vedno znova presenečaš, kdo vse te pozna

potem lažem tudi jaz. ... Lia nikoli ne laže!

da ostanem v skladu... preveč ostajaš v skladih, treba je iti iz skladov,tudi elektronskih

 

Naj ti povem eno anekdoto:

 

Bila je žena, ki je veliko brala, iskala vse mogoče načine, kako zdraviti, se zdraviti, postati mladosten, vitalen. Tako ji je v roke prišla med drugim knjiga o Anastaziji. Brala je o njenem žarku, ki tipa in zdravi na daljavo. Tudi sama bi rada komu pomagala. Enkrat se je domislila, da bi nočnemu pohodniku v pomoč poslala svoj žarek. Poslala je čelno baterijsko svetilko, žarek v pomoč. Pohodnik se je podarjenega žarka razveselil, takoj ga je želel preiskusiti. Kupil je baterijske vložke in sestavil lučko. Glej, žarek je zasvetil! Vendar stikalo ni delovalo. Žarka se ni dalo ugasniti drugače, kot da je iztaknil baterije. Če bi pustil vse tako, kot je bilo zamišljeno, bi se baterija zelo hitro izpraznila in žarek ne bi več služil savojemu namenu. Seveda je bil to poseben žarek, zato pa je deloval drugače, kot so hoteli proizvajalci.

Žarek (lučka) je po moje osvetljuje ene druge zadeve (o katerih ta hip ne vidim potrebe po pisanju) in opravlja svojo vlogo.

 

Pozdrav Anastaziji!

 

P.S. Ali kaj pogrešam? Pogrešati je nedovršnik in še slabše kot pogrešiti. Po-grešiti je nadaljevanje grešitve, vendar tu ni rešitve. Zatorej - če kaj pogrešam, grešim inničesar ne rešim.

[lia]

eh,Piko jst skoz lažem, še sama seb

 

***sam Iveka sem pa res srečevala v zelo zanimivih situacijah, ....., kot poslanca iz parlamenta na obisku in kot Anastazijinega svečenika

 

***

 

in ko si z žarom pisal , sem pač povedala kar sama občutim in mislim, glej to kot prizemljevanje.

 

 

***

pa kaj te zaj jaz tu morem, če mi stric naključje same take strice na pot voz

 

 

***

 

drgač pa sama sreča, de sem ga zgrešila kot srednješolka preberi si Legendo o Anki

[Piko]

Hmm Lia, žar sem poskušal vnesti v besede o Nastjenki, Ivana sem samo mimogrede omenil. Res pa nekoliko naklonjeno. Nekaj ognja je po nesreči oplazilo še njegovo ime.

 

Pri zemlje vanje. Med vrsticami puščaš veliko praznega prostora, zraka, za tiste, ki želijo brati med vrsticami. Zrak vendar ni zemlja. Zemlja so konkretne besede, po možnosti naravnost napisane. Morda si po horoskopu v znamenju zraka. Ne pozabimo še vode, s katero nekateri gasijo ogenj in žar.

 

Nisem vedel, kako bo vplival pozdrav Anastaziji. Malo za provokacijo in več zares. Videti je, kot bi se prav nanj večkrat odzovala. Toliko za danes pa prihodnji teden ponovno kaj o zmogljivosti Megrejevih knjig.

 

Pozdrav Anastaziji!

[Audente]

Pozdrav Piko

 

Jaz se večkrat vprašam: Zakaj je treba brati med vrsticami?

 

Mar niso besede zato, da povedo svoj pomen...in ne da iščemo med vrsticami, kaj za vraga hoče avtor.

 

In rabim veliko vode, da v sebi gasim ogenj...ogenj, ki žari.

 

Lep dan

[Piko]

Nekajkrat sem hotel na forum napisati endva stavka. Vsakič sem skenskal vse skupaj, brezvezeje.

No, Piko, saj zmoreš, kaj je to? Evo tole sem hotel napisati:

 

 

 

 

Saj ste razumeli napisano, anede?

Tolk je fajn, ko ne pišem več na forumu in imam več časa kako misel povedati sebi.

[lia]

Nekajkrat sem hotel na forum napisati endva stavka. Vsakič sem skenskal vse skupaj, brezvezeje.

No, Piko, saj zmoreš, kaj je to? Evo tole sem hotel napisati:

Saj ste razumeli napisano, anede?

Tolk je fajn, ko ne pišem več na forumu in imam več časa kako misel povedati sebi.

 

 

že nekajkrat sem hotela kaj napisat v repliko, pa nisem našla besed....

 

torej zdaj sem jih:

 

Moja kosa je rjava

travnik moj nepokošen,

moje upanje puščava,

cilj nejasen in zgrešen.

 

Po brezpotjih temnih tavam,

po svetlobi hrepeneč,

ne ljudem in ne postavam

in ne sebi nisem všeč

 

Sklepljem koso, začnem znova,

trave,travce, travme strem,

preden mi usoda sova

zaskovika rekviem!

 

(Tone Pavček)

[tomy]

jest tut zmorm nardit vse.:-)

[Piko]

Vlado, ti si CAR!

 

Kar sem iskal v mnogih knjigah, ti skupaj zložiš v eno serijo.

Doker nisem našel, nisem niti vedel, kaj iščem.

Jasno, nič ni narobe, kar sem prebral drugje, takoj se nekatere stvari poklopijo in druge, ki so me motile, me ne motijo več - pometal sem jih stran...

 

Morda te kdo ne bo takoj razumel. Če je začel brati na sredini (saj veš, prva knjiga je izposojena, druga ali morda tretja pa sta trenutno na voljo), potem ne more povsem slediti ZGODBI. Kot bi začel odlično gledališko predstavo gledati v 3. dejanju.

Super zgodbo si napisal, čeprav nekateri v njej iščejo formule, pa recepte, tako kot jih dajejo za "Tibetančke". Tvoje knjige prebereš, pa ugotoviš tisto, za kar sem pred časom potreboval pol leta vrtenja - da so te vaje navaden štos za otročje odrasle. Kako odraslega narediti otročjega, otroškega... ti povem, da se otroškega počutim tudi ob skakanju z našo domačo mačko!

 

Res je, knjiga je namenjena Rusom, besede so izbrane zanje, zvok črk, ritem pojmov, in drugo v originalnem jeziku mora biti efektnejše. Ampak tudi prevod ima vsaj vsebino super, če že ni mogla biti vgrajeno tvoje poznavanje formuliranja zaporedja črk in besed, ki svojstveno poustvarjajo misli. V tem imajo delno krtiki prav...

 

Drugič pa še kaj! Mej se!

 

Lep dan vsak dan

 

P.S. Še glavno Vlado.

 

Pozdrav Anastaziji, pozdrav vsem 4im!

[*Zarya*]

Kdor se odloči nekaj doseči, zmore več, kot si mislimo.

 

Heinrich pestalozzi

[Piko]

Vladimir,

 

tvoje knjige pozna tudi Zoran! Drugače si ne znam razložiti, da se je nemudoma spravil likvidirati vse vrtičke okoli Ljubljane in da mu gredo vrtičkarji na živce. Ve, kaj ga moti na poti. Kljub vsemu je vsaj ena malenkost pozitivna pri vsem tem njegovem početju - vredno je brati tvoje knjige...

 

Pozdrav Anastaziji!

 

P.S. Prejšnji teden so v gorah napovedali popoldanske nevihte, pa se mi je zdelo zanimivo biti nekje blizu a vseeno dovolj daleč. Od velikih neviht sem bil na srečo vseeno daleč. V bližini pa je nekaj ropotajočih oblakov vseeno nastalo, pa še dovolj visoko sem bil. Dve uri pred dežjem sem na vrhu užival v mešanju skale in zraka, mešale so se le v očeh... V dnevnik sem si zapisal:

 

Dan čudovitih oblakov

med razgibanimi gorami,sredi

katerih stoji največji princ Mangrt.

Nebesa so, raj pa je na Zemlji.

Le da tega ne znamo opaziti, še.

[Piko]

Da še eno ustrelim:

 

nekoč so bliske enačili z dejanji boga,

danes imajo na sumu Anastazijo in njen žanek.

Omenjajo jo celo v zvezi s teorijo strun, zaradi njenih vibracij, kar pa je po moje že bližje.

 

 

Pozdrav Anastaziji!

(možno, da gre enim tole na živce, ampak midva se ne bova sekira-la, ane)

[Piko]

Lahko kdo reče, da sem kak Ana-fan, ali fonetično FeN, lahko FéN, a ni to FuN, FaN?

Vladimir piše tudi o osebnih angelih. Na to sem se spomnil včeraj, ko sem slučajno "narobe" postavil prošnjo.

Namreč - nazadnje sem šel mimo risov, ni jih bilo videti, pa sem rekel sam pri sebi: "kje si, prikaži se prosim". Se pač ni, ni razumel ali pa se mu ni ljubilo, kaj vem. Tako je prav, svoboden je, čeprav v kletki.

 

No, da se vrnem - rekel sem si nekako takole: "kje je ris, rad bi ga videl, naredil eno lepo fotko" Ni minila več kot minuta, ko prihaja v majhnem loku bližje, dokler se ni vsedel pred mano na 3 metre. In sedel, poziral. Kdo je posredoval pri moji prošnji? Ko je zaslišal traktor raznašalca hrane, se je počasi dvignil in šel. Še se bova videla.

 

Vračam se čez Rožnik, ko se vprašam, po kateri poti. Čez vrh ali ob ograji? Slabo vprašanje. Ob ograji? Nič. Čez vrh? To. Vedno se moram vprašati po eno reč, izobibati se moram vprašanj tipa ali-ali. Pred cerkvijo se skoraj zaleti vame en tip, ki ga na videz poznam. "Ali me lahko slikaš?" Kaj mi piše na nosu, ali je to zaradi aparata čez ramo... "Pa še pred cerkvijo nas slikaj vse, če lahko. Ma jasno, zakaj pa ne!

 

A sta včerajšnja dogodka (slikanje risa in fotografiranje Duška dolgouška) povezana ali je naključje? Jasno čisto naključje, kajpada. na-kjuč-je.

 

 

 

 

a!

[butl]

Piko

[Silvija]

Zmorem....Sam tega ne verjamem zares

[ardent]

Zmorem....Sam tega ne verjamem zares

 

 

Nimaš se kaj spraševat, al ja ali ne, ker ZMOREŠ pa konc, takoj nehaj s tem: vrjamem ali ne, k verjameš, nič se spraševat!!!

[Silvija]

Nimaš se kaj spraševat, al ja ali ne, ker ZMOREŠ pa konc, takoj nehaj s tem: vrjamem ali ne, k verjameš, nič se spraševat!!!

 

 

Spodbuda ali ukaz?

[ardent]

Spodbuda ali ukaz?

 

Moja spodbuda in tvoj ukaz

[Piko]

Kaj je v življenju najpomembnejše? Življenje samo. Torej ga je treba živeti, kar se da živo in kar najmanj neživo (kar najmanj virtualno).

Ko grem v Naravo, sem v življenskem vrtu. (Eni pa raje hodijo v živalskega)

Bota-Nični vrt, kaj je to? Ene par k-jev, parkov?

Se da z Naravo komunicirati (pogovarjati)? Če poskušamo razumeti sporočila narave, potem Narava govori nam. Postaviti se je treba tudi v nasproten položaj, da nekaj sporočimo Naravi mi. Kako (seveda ne z govorjenjem in besedami) je pa druga. Recimo z dejanji. Ojej, kaj vse sporočamo ljudje tej Naravi...

 

Če se sporočila Narave se ne da videti (ni očitno na prvi pogled), se ga spregleda.

 

Nekoč so prebivalce te dežele imenovali pogani. Zato, ker niso pravilno razumeli imena tega ljudstva, bogani, ljudje-bog, božji ljudje - bogani.

 

Pred kratkim sem spet listal po Megrejevih knjigah, baje bojda menda napisane za Ruse. So oni kaj bolj miselno razviti od nas ali kaj? Res je, da je jezik našturiran in zvok besedila v izvirniku z morda boljšim učinkom. A če se osredotočim na misel, ki jo besede rodijo, svojo misel, potem ideja deluje.

 

Anastazija, hvala ker si! In tvoj Vlado. Kot tvoja fant in punca. In vsi, ki so s teboj.

 

(Če kdo potrebuje povezavo: Anastazija )

[Piko]

Vnaprej sem vedel, da bo šlo težko. A ne, da bo šlo tako težko! Počasi sem prilezel do koče, več kot eno uro po planu. Dost je vsega, samo odpočijem se in grem dol. Janezu razlagam, da sem rabil 5 ur (običajno sem jih 3,5) On pa, ko da se ne zmeni za moje jamranje o uničenosti: "A greš še na vrh?" "Ja, bom šel." Kdo je odgovoril v mojem imenu, kdo je bil ta? Še pred minuto sem sebi govoril drugače. "Te bo ujela tema." "Vem." V miru pomalicam, se pripravim in grem. Sonce dol, jaz gor. Kontra naravi, zato pa je tako kot je.

 

Uh, tamle je Razor! Kot bi se čutil na njem zadnji vrh na katerem sem stal pred 3 tedni 13.09. Če bi znal zaznati kako od neznatnih a pomembnih dimenzij, vse so odvezane časa, bi se lahko začutil tam gor! Je to mogoče? Večkrat sem imel občutek, ko sem gledal po vrhovih - kot bi se "videl" tam gor, kot bi gledal samega sebe. Težko je to opisati z besedami.

 

Na Malem sem opazoval zadnje dnevno dejanje sonca. Ono končuje. Še sem imel pot gor. Stolp je stal v zadnji svetlobi. Sestop med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, tudi po robu skale in snega. Od koder sem zadnjič gledal prej sonce (na Malem), sem prilezel celo brez baterije! Eno celo uro po zahodu mi je še šlo brez baterije na taki višini. Ne moreš reči nikomur, stoj mi ob strani, če si sam na gori. Aja, lahko gori rečeš "stoj mi pod mano". In je šlo po snegu v strmini tudi tako.

 

Zmogel sem, ker sem se tako odločil.

[Piko]

Zakaj ja, zakaj ne in zakaj jane - BITI INFORMIRAN.

 

Internet je idealen za iskanje informacij. Forum je krasen, vsak lahko najde informacijo zase. Dober forum ima veliko informacij. Ena mala informacija več:

 

Informirati = in-form-irati. V-formo-spraviti. In-form-iranje = v-obliko-vanje. V oblikujejo človekovo mnenje. Še več.

Informiranje je predkorak uniformiranja.

Kar najbolj informiran je tudi uniformiran. Odvisno, katerim tipom vesti se pustimo uniformirati.

Novica = vest. Ko jo privzamemo vase, postane del naše vesti. Informiranje je vplivanje na človekovo vest.

 

Še nekaj citatov iz knjige Deana Komela, Medpotja filozofije in kulture:

 

»Biti vedno na tekočem« je postala edina večnost v našem vsakdanjiku, njegova norma, ki jo povsem normalno sprejemamo.

 

»Prvo, s čimer razumevanje začenja, je, da nas nagovori.« Razumevanje je zmeraj že nasledovano v to, čemur sledi in kar bi se moglo oglašati kot smisel. To, kar daje misliti, povezujemo s predstavo uma. Umu pripisujemo ne le, da daje misliti, ampak da proizvaja mišljenje. To proizvedenost z mišlenja prenašamo na mišljeno stvarnost.

 

Informacija ni beseda med nami, strogo ni ne moja ne tvoja ne naša ne vaša in šele v tej svoji nevtralnosti lahko postane sredstvo sporočilne manipulacije, tako da »naredi besedo«.

 

Nevtralnost informacije hoče našo pasivnost, da jo lahko mobilizira. Kar spremljamo, tudi sprejemamo. Kar zaznavamo, tudi znamo. Kar slišimo, tudi govorimo. Kar doživljamo, tudi živimo.

 

Nujno bi morali spregovoriti tudi o zastrtih duhovnih obzorjih in strtih naravnih okoljih. Oboje in še več nam pomeni svet.

 

Informiranost je drugo ime za normalnost našega življenjskega sveta, ki je medtem postala tudi normalnost našega ravnanja. Imperativ biti vsepovsod in nikjer, ki jemlje smisel umu, se uveljavlja v oblasti informacije, ki uniformira naša pričakovanja glede normalnosti življenjskega sveta, torej tisto, čemur se je nekoč reklo ethos.

 

Potrebno je naučiti se razmišljati o tem, kaj je svoboda, osebnost, resnica, umetnost, politika, država. Potrebna je vzgoja v mišljenju, ki se ne reducira na logiko, marveč odpira besedo in s tem hkrati razvija tako dojemljivost za literaturo kot zmožnost sprejemanja kritičnih stališč.

 

Individualno ni zapopadljivo, lahko pa po točkovnem kriteriju preprosto odpade. Tam, kjer ni možnosti individuacije, nastopi brezosebje.

 

Vsaka sprememba miselnosti je najprej sprememba časa.

 

Pojmovni sklad bitje – bistvo – bit vrh tega spregovori tudi večznačno in manjznačno, kar podeli pomenskosti vrednostni predznak: »nad vso to hierarhijo bitij, nad vsem kraljestvom prigodnih bitij je torej tisti eni, ediniti čisti dej, ki je Bit sama.«

 

Znamenje smo, nerazložljivo,

Brez bolečine smo in skoraj

smo izgubili jezik v tujstvu.

(Friedrich Hölderlin, Mnemozina)

 

Pritoževanje nad tem, da mladi nimajo pojma o lastnem jeziku in njegovi literaturi, samo po sebi prikriva dejstvo, da je slovenščina kot lastni jezik pozabljena in izrinjena prav tam, kjer naj bi »pridobivali pojme«. Namesto »pojmov« je namreč treba pridobivati – kar velja za najmlajše v osnovnih šolah kot za vrhunske znanstvenike – točke! Odpor šolarjev do slovenščine je v osnovi odpor do naše šolske institucije, ki se prerašča v odpor do države sploh ter naposled v odpor do sveta in do samega sebe.

 

Oznaka »Geistewissenschaften« (duhovne vede) za filozofijo se izgublja. Razlog za to je nemara v tem, da je informacija danes postala nadomestilo za vse razpoložljive forme duha.

[Piko]

Spregledal sem, da števec kaže 2.999 objav. Tri narobe obrnjene šestke, kajpada. Zato imajo trgovci cene zaokrožene na devetke (v resnici so tudi 666 gledano iz nasprotne strani), ne pa zaradi "lepše" cene. Pa saj bo čez nekaj trenutkov vseeno, številka bo izginila zelo kmalu.

 

Spomladi sem si zaželel kakšen CD, ki bi bil posnet "z duhom Anastazije" vsebinsko prilagojen njenim idejam, da bi posneta glasba opevala njena sporočila. Celo iz Rusije sem mislil, da mi kaj prinesejo. Nisem pa nič našel. Ta mesec sem zašel v trgovino s CDji in zagledal - Manco Izmajlovo. Naslov ploščka mi ni bil všeč, kar z rezervo sem si ga dal predvajati. Ampak mi je že ob prvi pesmi kapnilo: TO JE TO! Huh! Neverjetno! To je ono, kar sem želel, poslano v Slovenijo, že pred časom, v naprej, za vse take.

 

Povezava še za vas: Manca Izmajlova

 

Pozdrav Anastaziji, pa tudi vsem malim lučkam, kjerkoli ste že.

[aakhut]

Spregledal sem, da števec kaže 2.999 objav. Tri narobe obrnjene šestke, kajpada. Zato imajo trgovci cene zaokrožene na devetke (v resnici so tudi 666 gledano iz nasprotne strani), ne pa zaradi "lepše" cene. Pa saj bo čez nekaj trenutkov vseeno, številka bo izginila zelo kmalu.

 

Spomladi sem si zaželel kakšen CD, ki bi bil posnet "z duhom Anastazije" vsebinsko prilagojen njenim idejam, da bi posneta glasba opevala njena sporočila. Celo iz Rusije sem mislil, da mi kaj prinesejo. Nisem pa nič našel. Ta mesec sem zašel v trgovino s CDji in zagledal - Manco Izmajlovo. Naslov ploščka mi ni bil všeč, kar z rezervo sem si ga dal predvajati. Ampak mi je že ob prvi pesmi kapnilo: TO JE TO! Huh! Neverjetno! To je ono, kar sem želel, poslano v Slovenijo, že pred časom, v naprej, za vse take.

 

Povezava še za vas: Manca Izmajlova

 

Pozdrav Anastaziji, pa tudi vsem malim lučkam, kjerkoli ste že.

 

in zdej hitr usi letet u temo TISOCHICE pa nakladat kok je piko dobr k ma 3000 objau.... x:Dx

stari.... :palec:

brez zajebancije...

 

zlomk....trallaa

[Piko]

Vsakič ko hočem nekaj napisati za Luno, me mine. (ali sem ali nisem za Luno...)

Tokrat sem si rekel Zmorem! če to hočem in želim. Evo, uspeva:

 

Ko sem začel brat ta forum, sem si rekel - poglej, pametni ljudje.

Potem sem jih nekaj srečal in se rekel - poglej, kako fejst folk, prijazni itd.

Pa to je tisto ta pravo...

 

No, enkrat sem se vprašal - zakaj bi ljudje s tega foruma bili boljši od drugih (in zakaj bi bili pametnejši)?

Saj so taisti, ki hodijo okoli mene.

 

No, danes sem prepričan, ne samo prepričan, tudi vem: okoli mene so sami fejst ljudje. Ali vsaj večinoma, vsaj v tolikšni večini kot so na forumu. V bistvu jih je še več. Nekdo mi bo rekel: jaz to vem. Prav, če ve, kaj na forumu potem sploh še visi?

 

Sem rekel tudi sam sebi. Že grem, adijo!

[Ksenia]

zelo lepa fotografija

hojla Pikec... a misliš da se zavedamo da smo unikatni enkratni, vsi, vsak človek?