Zmorem!

[aakhut]

 

kokr si sicer zoprn.. se gibljesh po zlo fejst krajih... ....

 

zlomk...tralala

[Piko]

Nekaj časa sem se napenjal in premišljeval, koliko zmorem, da se odločim, kam bom šel.

Pa sem prespal vse skupaj.

Brezveze. Kje biti. Važno, kaj doživeti.

Prisolnik ali Raduha? Prsolnik. Vse sem stavil na doživetje.

Malo sem bil presenečen, ker nisem stal na vrhu. Saj to ni bil glavni namen. Samo izgovor, da sem šel tja.

Takoj sem opazil, da želim predvsem iti skozi Okno. Da je to bistveno zame. Ko sem bil nad njim, bi šlo tudi v temi naprej. Pa sem ugotovil, da nimam v tem nobenega veselja več. Raje sem počasi v skorajšnji temi tipal navzdol, brez luči, dokler je šlo.

Sedaj pa k Oknu, Ajdovski deklici in Ajdovsem dedcu.

Že s ceste sem videl, česar v vseh letih prej nisem: nenavadno sliko skal ob oknu. Če pa sem vedno buljil v okno...

MOTOr izleta: kakšna hitrost je prava, da doživim kar največ. Če ostanem doma, bom v 20letih pač nekaj gotovo doživel. Ampak bore malo. Če preveč hitim, ne utegnem vsega videti. Tako sem imel občutek, da grem hitro zgolj zaradi tekočega doživljanja izleta. V resnici sem bil v oknu šele po 2,5 ure. Že kar malo utrujen od vsega.

Vmes sem se 3x vrtel v začaranem krogu starih in novih poti. Ker sem bolj kot na pot gledal punco, romsko deklico.

Hecno. Začutim, da je nekaj v okolici, pogledam. Ona kar strmi vame, od blizu. Presenečen, ja. Zato sem se više vrtel takole v krogih, gor-dol sem-tja. Hecen občutek, ker zase mislim, da občutek za to imam.

V tretje sem se našel, kot je treba, ko sem zagledal Ajdovskega dedca. Velikanska glava, 50 visoka, samostoječa. Le ne od vsepovsod prepoznavna. Dokler ga nisem videl, nisem znal iti naprej...

 

Sončni zahod se je zgodil, ko sem bil še precej pod oknom. Še nisem odpisal vrh. Priplava oblak, kot bi nekdo pomahal v pozdrav. Prav, je že v redu. Ne grem na vrh. Niti ne potrebujem. Okno bo cilj. Zlezel sem še na greben. Eno uro po zahodu je nenavaden občutek plezati po skalah brez baterije. Prižgal sem jo spodaj, skoraj pol ure kasneje.

Začelo je snežiti iz jasnega.

Toliko je tega, vsega se na hitro ne da napisati.

Kaj me briga, kja vse zmorem.

Odločim se, da bom nekaj doživel in potem nekaj doživim. V resnici imam prišepetevalca. Ali so odločitve dobre ali ne. Ali rinem z glavo skozi ali je pot naravna izbira. Vsaj tu in tam mi to uspe. Bom vadil. On zmore vse.

 

Ob-lak

Ajdovski dedec - ankrat v profilu, zaradi boljše ločljivosti

[Audente]

Nekaj časa sem se napenjal in premišljeval, koliko zmorem, da se odločim, kam bom šel.

Pa sem prespal vse skupaj.

Brezveze. Kje biti. Važno, kaj doživeti.

Prisolnik ali Raduha? Prsolnik. Vse sem stavil na doživetje.

Malo sem bil presenečen, ker nisem stal na vrhu. Saj to ni bil glavni namen. Samo izgovor, da sem šel tja.

Takoj sem opazil, da želim predvsem iti skozi Okno. Da je to bistveno zame. Ko sem bil nad njim, bi šlo tudi v temi naprej. Pa sem ugotovil, da nimam v tem nobenega veselja več. Raje sem počasi v skorajšnji temi tipal navzdol, brez luči, dokler je šlo.

Sedaj pa k Oknu, Ajdovski deklici in Ajdovsem dedcu.

Že s ceste sem videl, česar v vseh letih prej nisem: nenavadno sliko skal ob oknu. Če pa sem vedno buljil v okno...

MOTOr izleta: kakšna hitrost je prava, da doživim kar največ. Če ostanem doma, bom v 20letih pač nekaj gotovo doživel. Ampak bore malo. Če preveč hitim, ne utegnem vsega videti. Tako sem imel občutek, da grem hitro zgolj zaradi tekočega doživljanja izleta. V resnici sem bil v oknu šele po 2,5 ure. Že kar malo utrujen od vsega.

Vmes sem se 3x vrtel v začaranem krogu starih in novih poti. Ker sem bolj kot na pot gledal punco, romsko deklico.

Hecno. Začutim, da je nekaj v okolici, pogledam. Ona kar strmi vame, od blizu. Presenečen, ja. Zato sem se više vrtel takole v krogih, gor-dol sem-tja. Hecen občutek, ker zase mislim, da občutek za to imam.

V tretje sem se našel, kot je treba, ko sem zagledal Ajdovskega dedca. Velikanska glava, 50 visoka, samostoječa. Le ne od vsepovsod prepoznavna. Dokler ga nisem videl, nisem znal iti naprej...

 

Sončni zahod se je zgodil, ko sem bil še precej pod oknom. Še nisem odpisal vrh. Priplava oblak, kot bi nekdo pomahal v pozdrav. Prav, je že v redu. Ne grem na vrh. Niti ne potrebujem. Okno bo cilj. Zlezel sem še na greben. Eno uro po zahodu je nenavaden občutek plezati po skalah brez baterije. Prižgal sem jo spodaj, skoraj pol ure kasneje.

Začelo je snežiti iz jasnega.

Toliko je tega, vsega se na hitro ne da napisati.

Kaj me briga, kja vse zmorem.

Odločim se, da bom nekaj doživel in potem nekaj doživim. V resnici imam prišepetevalca. Ali so odločitve dobre ali ne. Ali rinem z glavo skozi ali je pot naravna izbira. Vsaj tu in tam mi to uspe. Bom vadil. On zmore vse.

 

Podobe.

 

 

vse se da..če se hoče in želi, mar ne

 

lepe fotke

[Piko]

Audente, pusti fotke, so le za boljšo ilustracijo besed, besede ponazarjajo misli, misel ponazarja idejo, izvor ideje je ...

 

Malce drugačen pogled na Ajdovsko deklico, vidi se je točno pod nosom ajdovskega dedca. Le da takrat še nisem vedel, čigav nos je. Kajčmo. Aha, pa na prvi slikci je en Jalovec več kot eno uro po sončnem zahodu.

[lia]

točno tako se počutim, skala v temi

 

hvala Piko

 

 

 

najdem izgovor, samo da mi ni treba ti zreti v oči

 

pa sem res kukavica...skriti se in zbežati, pa gre vse zmeraj z menoj...

[Piko]

ogabno, mater ti...., čistilna akcija, al kaj.

Upam, da ti je ta trenutek že bolje, čeprav ne vem, kaj ti je.

[Piko]

Sedaj "zmorem" prositi za pomoč kamen ....

 

Do 7 dni nazaj tega nisem vedel.

Mali kamen z vrha. Tudi njemu hvala za pomoč. Pa sem enega izmed njih prinesel domov.

Opazovalci. Nekaj večjih kamnov, pravzaprav skal je bilo prejšnji četrtek ob poti na goro. Ista skala, dva profila.

[Piko]

Prejšnji teden sem se ugotovil, da sem se ujel v zgodbo, imenovano četrtkov izlet. Ne živim sam te zgodbe, ampak zgodba živi mene. Ali preporsteje: ne obvladujem več zgodbe, ampak ona mene.

 

Pa sem sklenil:

grem na izlet prvi dan, ki bo lep. Prvi lep dan je bil napovedan šele četrtek.

Bom vzel dopust za kako lepo turo, če je že tako, da ne bom hodil ponoči. Pa je zapadel sneg.

Četrtek. Pa grem na majhen izletek. Lepo je bilo videti dopoldan skozi okno v službi. In sem malo pred tretjo šel...

Spet sem se znašel 1000m nad ravnino. Tukaj sem se odločil - dost je, ne grem višje.

Glede na okoliščine je videti, da me zgodba še ne pusti. Ugotovil sem - rešil se je bom, če jo začnem sproti preoblikovati, aktivno sodelovati pri njeni predelavi. Ne moreš je kar tako izklopiti. Takoj sem spremenil namen in nisem šel na naslednji in višji vrh. Drugače sem se odločal pri povratku. Itd. Spremembe so bile minimalne. A drugače ne gre.

 

Glavno, da že deluje!

 

Nočni studenec v snegu je pokazal vodni križ.

[Piko]

Bodi pozoren.

 

Pogledam v diplomo en datum. Sam ne vem zakaj. Naslednji dan dobim pošto, da bo novoletno srečanje letos en teden prej kot ponavadi, točno na tisti dan.

Nekaj mora biti na tem. Obletnica ni okrogla. Ha! Seštevek cifer iz letnice, ko sem diplomiral, je število obletnice!

Ko bi moral dobiti nove zobe, je zobozdravnica nenadoma prestavila montažo kar za več dni. Točno na dan obletnice diplome. En dan prej je skušala še malo prehiteti, vendar ji ni uspelo, ker me ni pravočasno dobila. Še so ujemanja, vseh ne bi omenjal. Vse kaže na številko obletnice.

 

Vem, da bom rešil ta rebus, kaj vse skupaj pomeni in na kaj zares moram biti pozoren.

Zmorem!

 

Tako kot sem zmogel včeraj, ko me je security avta zaklenil, obenem blokiral vžig, vse to malo pred 20. uro pod nekimi hribi.

Ampak to je že druga zgodba, o enem od vilinkih ključev - Varnost

[just4you]

zmoreš samo če hočeš....in če si to res želiš...

če v to nisi prepričan ali neodločen ti ne bo uspelo..

[Piko]

Igre snovalcev slovenskih besed.

 

O Lažeh sem premišljeval pri prvih božičnih posLanicah, ki so jih včerajšnji in današnji izrekali poLitiki. Aja, če pride Resnica na dan, jo niti ne dobijo poRitiki. Seveda je prišlo ven iz tistih posLanic ven vse kaj drugega, ko je Resnica stopila noter, v božično posRanico. Ampak kje je že novo Leto! Kljub temu me je zanimalo, kaj je to laž.

 

LAŽ. L je sredinska črka v abecedi, med A in Ž. Celo 13-ta po vrsti. Šala mala!

Ali ima beseda laž kakšno povezavo s tem, ko vam nekdo začne odgovarjati, na primer: "Žal sem ..."

Ko Laž zamenjaš z Resnico, tudi iz ŽAL nastane ŽAR.

[Piko]

Samo nekaj besed. Še te bodo preveč. Zakaj? Več, ko bom govoril, več laži bom izrekel. Ne glede na moje žal-je in želje. A so potem tisti, ki na forumu napišejo največ postov, tudi največji lažnivci? Kaj vem, za druge ne morem reči. Gotovo so z vsakim postom izpostavljeni vse večjemu tveganju.

Zakaj eni pobrišejo svoje poste? Kaj je posredi, ŽAL ali LAŽ?

 

Je že preveč... moram nehati.

Modre misli o LAŽeh na Pozitivkah

[lia]

Samo nekaj besed. Še te bodo preveč. Zakaj? Več, ko bom govoril, več laži bom izrekel. Ne glede na moje žal-je in želje. A so potem tisti, ki na forumu napišejo največ postov, tudi največji lažnivci? Kaj vem, za druge ne morem reči. Gotovo so z vsakim postom izpostavljeni vse večjemu tveganju.

Zakaj eni pobrišejo svoje poste? Kaj je posredi, ŽAL ali LAŽ?

 

Je že preveč... moram nehati.

Modre misli o LAŽeh na Pozitivkah

 

Ne , nehati, preberi do konca, kar si snel s pozitivk

 

Koliko je laž oddaljena od resnice, toliko kot oči od ušes.

 

Lepe navade so potrebne samo grdim.Lepim se vse oprosti.( WAUGH)

 

Lepo je nad resnico.(dr.I.Prijatelj)

 

Lepo je kar je fantastično, če ni , naj vzbuja vsaj fantazijo.(latinski pregovor)

 

 

V opozorilo bralcu, pijem iz istega vodnjaka sončevih pozitivk kakor Poki

kdo zdaj bolje laže

 

 

 

Da niso tudi vilinski laži, ali lepše v celofan zavito- placebo za Pokija, da laže živi v svetu resnice.

 

 

 

Sicer pa res ne vem, od kod tebi vedenje, da si čista resnica, ti si občutje , ki se je zapisalo, dvom , ki sprašuje, um , ki raziskuje,trenutek, ki ga več ni,stroj, ki nadaljuje, kar so mu sprogramirali geni, okolje in odnosi do ljudi in do sveta.

[*Zarya*]

jp jp to so pa modrosti ...

[Piko]

Evo mi priče! (Lažnivec mora vedno imeti pričo ob sebi - Armenski)

 

Ošo, hvala za vse dobro. Prebral sem eno tvojih knjig. Superca, ena starejših bukel. Vzel sem eno novejših, o tem, kako propagiraš vsepovprek sek pa biogenetiko za vse in podobne ideje. Morda tudi kloniranje? Uh, sem gruntal, kako bi poimenoval takega človeka. Dobro označbe si našel v tastarejši buklci, ja.

 

Noben človek ni imun, da skrene s prave poti. Tudi največji lopovi so se rodili kot angeli in prišli na svet kot pošteni. Ne skrbi me, da bom znal stopiti nazaj na pravo pot, vem da to zmorem! Na srečo vsak to zmore, če če' (ho-če).

 

Priklon Ana-sta-zi-ji!

[nimbus]

Hmm... zmorem, ne zmorem... včasih zmorem, včasih se obrnem in grem... hvala bogu imam to možnost... zato sem radosten, nisem srečen, veselim se majhnih akcij svobode... sicer pa... ponavadi ne zmorem... vsaj tistega kar se pričakuje... zmorem pa vse tisto, kar sam želim... in imam zelo debele želje

 

Katerokoli pot izberem je vedno prava... ker dejansko JE... ostale takrat in tedaj pač NISO... so možnosti skrite v master planu...

 

pisal bi...

[Piko]

Pred časom sem prebral knjigo Zveneče cedre tajge, potem sem si sposodil še drugo. V času pred branjem tretje in četrte sem iskal po spletu, ali je kak forum, ker se pogovarjajo o Anastaziji. Nič takega odmevnega nisem našel. Vprašal sem poznavalca, ne forumov, ampak poznavalca ideje in vsebine. Za hip je pomislil in odgovoril nekaj podobnega:

Verjetno vsi, ki knjigo preberejo, gredo ideje živet, ne o njih razpravljati.

 

Takrat mi še ni kapnilo. Še naprej sem nalimal kakšno fotko, češ poglejte kako lepa je Narava, kake umetnine so v njej, kakšen umetnik je ta, ki jih je naredil. Vseeno, koliko so mi uspele, glavno da pokažem to, sem mislil. Če so bile komu všeč, še ne pomeni, da sem ga tudi prepričal, naj jih gre ogledovat v živo, naj jih gre prepoznavat. Morda celo obratno. Več ko je slik na netu in albumih, bolj se človek zadovolji za ekranom kompjuterja. Kaj vem.

 

Ker je to astrološki forum, je prav, da sem tudi en malček specifičen. Tule je citat iz nove knjige Zveneče cedre tajge, stran 112

(ker sem pravkar kupil komplet knjig, je povsem nova)

 

Vi verjamete v horoskope, v to, da ste povsem odvisni od položajev planetov. Ta vera, ki so jo vsilili mehanizmi temnih sil, preprečuje prihod njihove svetle vzporednice in daje temni možnost, da se giblje in povečuje. Ta vera vas oddaljuje od spoznanja resnice in bistva vašega zemeljskega bivanja. Pozorno vse razčleni in premisli: človeka je ustvaril Bog po svoji podobi, dana mu je najvišja svoboda – svoboda izbire med temnim in svetlim. Človeku je dana duša. Vse vidno mu je podrejeno in poleg tega lahko ima, če le hoče, odnos z Bogom in ga ljubi ali ne. Nihče in nič ne more upravljati s človekom proti njegovi volji. Bog si želi človekove ljubezni kot odziv na svojo ljubezen, ampak želi ljubezen svobodnega človeka, popolnega in podobnega njemu.

 

Če je vse v vesolju v ravnovesju, če planeti vplivajo na človeka, potem ne more biti samo enostranski vpliv, sem pomislil. Kot ne more biti zgolj centrifugalne sile, je vedno tudi centripetalna (ki pa jo ne občutimo ali zaznamo, ampak vseeno je) in zakaj ne bi bila sila, s katero bi človek vplival na planete, pa ne bi bila zaznavna? Tako sem malo nižje prebral še:

 

Ne usmerjajo planeti človeka, ampak človek s svojo podzavestjo premika planete.

 

Pozdrav Anastaziji!

[janko]

Vi verjamete v horoskope, v to, da ste povsem odvisni od položajev planetov. Ta vera, ki so jo vsilili mehanizmi temnih sil, preprečuje prihod njihove svetle vzporednice in daje temni možnost, da se giblje in povečuje. Ta vera vas oddaljuje od spoznanja resnice in bistva vašega zemeljskega bivanja. Pozorno vse razčleni in premisli: človeka je ustvaril Bog po svoji podobi, dana mu je najvišja svoboda – svoboda izbire med temnim in svetlim. Človeku je dana duša. Vse vidno mu je podrejeno in poleg tega lahko ima, če le hoče, odnos z Bogom in ga ljubi ali ne. Nihče in nič ne more upravljati s človekom proti njegovi volji. Bog si želi človekove ljubezni kot odziv na svojo ljubezen, ampak želi ljubezen svobodnega človeka, popolnega in podobnega njemu.

 

Ne usmerjajo planeti človeka, ampak človek s svojo podzavestjo premika planete.

 

Pozdrav Anastaziji![/color][/font][/size]

 

hvala, piko za tole... sam, a je tistle ta rdeč sigurn prou?

[Piko]

Janko, mene je prav pri tem stavku nekaj motilo, ko sem ga prepisoval.

Kaj če je nastala mala napaka in manjka besedica ne. Še posebej, ker se drugi stavek začne z "ampak".

Lahko pa bereš tudi drugače. Da si to želi, želi pa si tudi ljubezen svobodnega človeka.

[janko]

Janko, mene je prav pri tem stavku nekaj motilo, ko sem ga prepisoval.

Kaj če je nastala mala napaka in manjka besedica ne. Še posebej, ker se drugi stavek začne z "ampak".

tud men je točn to u oči padl. tist ne pogrešam ja. sploh, k bi pol stavk šele dobu pomen, kakršnega si želim slišat

[Piko]

Ana st Azija

 

Ko mi je ob branju naslova knjige Zveneče cedre tajge v glavi zazvenelo ime Anastazija, sem začutil naklonjenost do vsebine knjige. Čez čas sem si izposodil eno za drugo do četrte knjige. Letos sem ugotovil, da sem veliko stvari še spregledal, ker sem bil pozoren na zgodbo. Med ponovnim branjem izposojene prve knjige sem ugotovil drugo – komplet želim imeti doma. Cel komplet me je stal dveh piškavih zob. Oziroma toliko, kot sem dal za njuno popravilo.

 

Nekateri menijo, da so knjige napisane predvsem za Ruse. Nekaj posebnosti je zares namenjeno njim, nekaj malega, zakaj ne. Njene žive misli so naredile vtis name in so name-njene vsem.

 

Prepričan sem, da Drni pozna vsebine, da je njena ideja na njemu naredila svoj pečat. Če knjig ne pozna z branjem, je do vsebine prišel pa na drug način.

 

Misel in želja imata moč. Septembra sem želel vedeti, kaj občuti človek, ki se mora odločiti – poklicati reševalce ali jih ne poklicati. Novembra sem to izvedel. Za novo leto sem se odločil, da si za rojstni dan kupim nov fotografski aparat. Kazalo je že, da ne bo nič. Izbranega modela ni bilo za dobiti, pošiljka je bila podeljena. Le nekaj dni pred osebnim praznikom so me klicali, če sem za tak aparat v kombinaciji še z nekim poceni objektivom. Takoj sem rekel, da ne. Bili smo 22. Že dva dni prej sem dobil namig, naj pazim na ta datum, pa nisem vedel zakaj. Čez nekaj ur sem se spomnil na željo, ki je nisem hotel izpolniti. Nekaj moram za izpolnitev vendar storiti tudi sam! Poklical sem nazaj, če še imajo aparat. Kje pa, takoj za vami smo našli nekoga, je rekel po telefonu. Kot je prav, sem si mislil in poklepetal s prodajalcem. Pa se je oni spomnil – če se kupec ne javi v obljubljenem času, ga prodajo meni. Menda ni bil prepričan. Naslednji dan sem ga šel lahko kupit, samo 2 dni pred rojstnim dnevom.

 

Morda o tem niti ne bi pisal, če ne bi v nedeljo dobil novo darilo. Na avto je nekdo odložil temno modro rutko. Nekdo jo je našel na tleh, pa jo je odložil na avto. Sprva sem jo mislil nekam odložiti, če bi se kdo vrnil ponjo. »Nihče se ne bo vrnil ponjo,« je prišel odgovor. Bila je bombažna in lepa. Januarja sem si mislil, da bi imel eno lepo bombažno, vendar si jo nisem kupil. V tisti trgovini so imeli le poliestrske. Koliko je drobnih izpolnjitev želja, pa tega ne opazim pogosto. Morda si ruto kdaj zares zavežem okoli čela ali čez glavo po gusarsko. Aja, kdo potomci gusarjev. Označuje jih USA, ki predstavlja jedro pojma gUSAr.

 

Pri zvenečih rečeh imamo opraviti tudi z zveni.

 

Znanje

Vedenje

Energija

Namen

Intuicija

 

Pozdrav Anastaziji!

 

Vse dobro

in srčno hvala vsem, ki ste se 252 spomnili name.

[lia]

Anastazija

 

spomin na neko brezupno upanje in sanje o svetleči krogli

 

kako se oprimemo vsake slamice in potešimo z vsako znanstveno fantastično zgodbo, v hrepenenju da bi bili mali bogovi, njen največji slovenski fun je do zadnjega vdiha verjel, da ga bo čudežno rešila

 

pokopali so ga lani

 

kaj je že tisto kar je brezmejno

 

 

ena druga se je od Anastazijinega žarka vrnila nazaj k bratu Brunotu, kajti spoznala je , da je edina rešitev v Jezusu

 

 

****

 

sama pa čakam da mine, se sploh ne vprašam, če gre

 

more gret

[enja]

Ana st Azija

 

Ko mi je ob branju naslova knjige Zveneče cedre tajge v glavi zazvenelo ime Anastazija, sem začutil naklonjenost do vsebine knjige. Čez čas sem si izposodil eno za drugo do četrte knjige. Letos sem ugotovil, da sem veliko stvari še spregledal, ker sem bil pozoren na zgodbo. Med ponovnim branjem izposojene prve knjige sem ugotovil drugo – komplet želim imeti doma. Cel komplet me je stal dveh piškavih zob. Oziroma toliko, kot sem dal za njuno popravilo.

 

Nekateri menijo, da so knjige napisane predvsem za Ruse. Nekaj posebnosti je zares namenjeno njim, nekaj malega, zakaj ne. Njene žive misli so naredile vtis name in so name-njene vsem.

 

Prepričan sem, da Drni pozna vsebine, da je njena ideja na njemu naredila svoj pečat. Če knjig ne pozna z branjem, je do vsebine prišel pa na drug način.

 

Misel in želja imata moč. Septembra sem želel vedeti, kaj občuti človek, ki se mora odločiti – poklicati reševalce ali jih ne poklicati. Novembra sem to izvedel. Za novo leto sem se odločil, da si za rojstni dan kupim nov fotografski aparat. Kazalo je že, da ne bo nič. Izbranega modela ni bilo za dobiti, pošiljka je bila podeljena. Le nekaj dni pred osebnim praznikom so me klicali, če sem za tak aparat v kombinaciji še z nekim poceni objektivom. Takoj sem rekel, da ne. Bili smo 22. Že dva dni prej sem dobil namig, naj pazim na ta datum, pa nisem vedel zakaj. Čez nekaj ur sem se spomnil na željo, ki je nisem hotel izpolniti. Nekaj moram za izpolnitev vendar storiti tudi sam! Poklical sem nazaj, če še imajo aparat. Kje pa, takoj za vami smo našli nekoga, je rekel po telefonu. Kot je prav, sem si mislil in poklepetal s prodajalcem. Pa se je oni spomnil – če se kupec ne javi v obljubljenem času, ga prodajo meni. Menda ni bil prepričan. Naslednji dan sem ga šel lahko kupit, samo 2 dni pred rojstnim dnevom.

 

Morda o tem niti ne bi pisal, če ne bi v nedeljo dobil novo darilo. Na avto je nekdo odložil temno modro rutko. Nekdo jo je našel na tleh, pa jo je odložil na avto. Sprva sem jo mislil nekam odložiti, če bi se kdo vrnil ponjo. »Nihče se ne bo vrnil ponjo,« je prišel odgovor. Bila je bombažna in lepa. Januarja sem si mislil, da bi imel eno lepo bombažno, vendar si jo nisem kupil. V tisti trgovini so imeli le poliestrske. Koliko je drobnih izpolnjitev želja, pa tega ne opazim pogosto. Morda si ruto kdaj zares zavežem okoli čela ali čez glavo po gusarsko. Aja, kdo potomci gusarjev. Označuje jih USA, ki predstavlja jedro pojma gUSAr.

 

Pri zvenečih rečeh imamo opraviti tudi z zveni.

 

Znanje

Vedenje

Energija

Namen

Intuicija

 

Pozdrav Anastaziji!

 

Vse dobro

in srčno hvala vsem, ki ste se 252 spomnili name.

Piko, bereš Megrejeve knjige.......

 

 

...v knjižnici jih zaenkrat samo ogledujem.....

[lia]

preber Enja, ni slabo, zelo lepe pravljice glede na tvojo ekološko usmerjenost boš uživala

[Piko]

Enja

 

Nekateri berejo knjige zgolj zaradi same zgodbe, obenem pa pričakujejo čudežnost rešitve, ki jo ponuja.

Ne morem tolmačiti knjige, vendar je zgodba zame le okvir, kamor so vpete ideje, vzvodi zavedanja, ugotovitve, pa lahko rečem tudi resnice. Kajti starši, ki svojim otrokom pravijo pravljice, pozabljajo, da so prav-ljice. Lahko je zamahniti z roko - to so Megrejeve zgodbe fantazijske, težko pa je pokazati na konkretno trditev v knjigi, in poskusiti dokazovati, da naj ne bi bila resnična.

 

Ivan je bil glavni prevajalec iz Ruščine in je lani umrl. Enkrat sem ga srečal in z njim tudi govoril. Tega, kar trdi Lia, sam ne morem - namreč soditi o njegovih pričakovanjih. V spominj nanj sem v Vilincih takrat, ko sem izvedel, nalepil eno sliko z njegovo knjigo Ljubeč božji smehljaj.

 

Pozdrav Anastaziji!