Obup

[astra]

Radolca, dolgo sem razmišljala, če se naj sploh oglasim...ker ti moje besede verjetno ne bodo všeč...

 

Poglej, takšna ljubezen, kot jo ti navajaš...lahko resnično človeka duši..in na koncu zaduši...

verjamem ji, da je čustveno izpraznjena, da sama ne ve, kaj hoče...

 

In 5 tednov, daj no, kaj pa je 5 tednov.. ..in predstavljam si, da si jo v tem času non-stop zasliševal, preverjal, ji sedel na vratu...nisi ji pustil dihati...

Pišeš, da si želel, da SAMA pride do nekih odkritij...ampak v bistvu ne svojih...ampak tvojih...na pladnju si ji ponujal, kaj naj misli...

in mislim, da ta njen prijatelj...resnično ni pomemben...je le sredstvo, s pomočjo katerega se išče...

 

13 let skupnega življenja je lepa doba...pa vendar...ne more vedno ostati tako, kot je bilo...če si daš možnost, lahko preraste v nekaj, kar nikoli nisi pričakoval,da lahko nastane...

 

neskončna ljubezen, vedno biti tu za nekoga, iskrenost..vse to se tako čudovito sliši...pa v resnici lahko ubija...

ne moreš se prisiliti...pa če si to še tako želiš...da bi nekoga ljubil...ker je tako dober in vse...

 

sam moraš biti iskren predvsem do sebe...saj berem, da pišeš, da si delal napake...in da je krivda gotovo tut na tvoji strani, ssamo ne deluje mi iskreno, bolj naučeno...nisi še prišel do bistva problema, ki pa je predvsem v tebi...

 

kaj narediti...nimam pojma...mogoče lahko vsaj malo odklopiš...ker je zdaj zadeva na vrelišču...in ne poskušaj kar naprej nekaj razčiščevati....in dokazovati...

 

Razumem te...verjemi, da sem dala hude potrese skozi...zato zelo razumem te manipulativno-izsiljevalske energije...in dolga je pot...da jih sam pri sebi prepoznaš...

zavedaj se...ne moreš zahtevati in pričakovati...da bo mislila in čutila enako kot ti...ali kot je bilo teh 13 let...in tudi ona je gotovo v veliki stiski, če praviš, kako lepo sta se pred tem imela...potem pomeni, da je sama iskala pot do tebe...pa morda nisi razumel...

 

Sori, rada bi ti napisala kaj bolj vzpodbudnega...sam tako, kot je že nekdo to napisal...vsak od nas...je to že kdaj dal skozi...in zdaj...z distanco...lažje ocenjujemo...

 

pa kaj ti zdaj to pomaga, ko boli do nezavesti...

 

 

Astra

[astra]

Toby, še zate...

 

Praviš, da se ti je to zgodilo že tretjič...

 

Pomeni, da se lekcije še nisi naučila...da se ti bo enako dogajalo vedno znova...dokler ne osvojiš...tako dolgo boš pač privlačila podobne situacije v svoj lajf..dokler ne spregledaš...

 

Moj nasvet je...pusti pri miru vse skupaj...ne telefoniraj, ne piši sms-jev, ne mailaj...ne razčiščuj...samo ponižuješ se...in na koncu ti bo od vsega ostal samo bad filing...

Preprosto odreži...počisti vse za nazaj...pospravi stanovanje, očisti omare...skozi takšno delo...boš čistila tudi sebe...

 

Idi v naravo...vdihuj svež zrak, opazuj trave in oblake...poskusi zajeti novih energij...

in ko se ti joče...JOČI...čistiš se tudi skozi solze...če pa zadržuješ...non-stop ostaja v tebi...dovoli, da gre ves obup in žalost ven...tuli, če ti je do tega...

 

Drž se x!x

 

Astra

[radolca]

Astra,

Res je kar praviš, to sedaj spoznavam, čeprav mi je težko priznati. Bolečina zamegli vse ostalo in to bolečino poskušam premagati.

In potem upam, da bom lahko spregledal vse svoje zablode, kii se mi že svitajo.

Res je, 5 tednov ni veliko, a tej 5-h tednih se je v meni podrla iluzija o večni ljubezni, taki kot sem si jo sam zamislil in jo nosil v srcu. Srečal sem se z njo in ona je bila utelešenje te moje iluzije. Zdaj spoznavam, da sem ob tem popolnoma pozabil nanjo in sem mislim predvsem sam nase in na mojo ljubezen. zato je spoznanje še toliko bolj boleče. Imel sem vse, njo, njeno ljubezen, njena čustva, podporo in stala mi je obstrani vse ta čas. Nisem videval, dojemal da jo zgubljam.

 

Zdaj sem delal točno to kar si ti napisala, (non-stop zasliševal, preverjal, ji sedel na vratu...nisi ji pustil dihati...

Pišeš, da si želel, da SAMA pride do nekih odkritij...ampak v bistvu ne svojih...ampak tvojih...na pladnju si ji ponujal, kaj naj misli...

in mislim, da ta njen prijatelj...resnično ni pomemben...je le sredstvo, s pomočjo katerega se išče...). Danes ponoči se je zgodilo nekaj, kar si bom zapomnil za celo življenje. Iskal sem resnico, tudi v tistem najbolj črnem scenariju, ni mi uslepo, nisem imel poguma ali pa sem imel pogum da to premagam, ne vem še. Spoznal pa sem, da je resnica drugačna od tega kar imam jaz v glavi, kar sem jaz verjel.

Zato mi tvoje današnje besede pomenijo veliko, in sem jih vesel, ker so iskrene. V glavnem vsi okoli mene so "čutili z menoj", me razumeli in tudi obsojali njo, nihče pa mi ni nalil čistega vina (edino moj brat je dejal da sta vedno 2, in da naj se vprašam prvo po svojem zdravju).

Ponoči ko sem pisal in izlival svopj gnev, obup na papir se mi je počasi začelo svitati, da nisem pomotoma pritisnil na napačen gumb in se je besedilo izgubilo ne vem kam, ampak da je bila to usoda, ki mi je dala še eno možnost da se spravim sam s seboj in morda tudi z njo. Da jo bom razumel in ji končno omogočil njen mir in da bo res sama razmišljala o svojem življenju. Upam, da bo zmogla toliko moči po vsem tem kar sem ji storil in da bo zmogla uvideti tudi mojo plat kalvarije skozi katero grem.

 

Danes dopoldan sva se pogovarjala, lepo v miru in prišla do zaključkov, ki bodo prinesli mir njen in meni, omogočili mi bodo da se bom spoprijel sam s seboj, s svojimi strahovi, obupom in praznino, njej pa da končno prosto zadiha in vidi kaj želi. Puslila sva tudi priprta vrata, morda se najini življenji srečajo, morda je v naju še vedno toliko moči, ljubezni da to zgodbo, seveda na drugih osnovah nadaljujeva in pripeljeva v miru do konca, ne vem bomo videli, brez lažnega upanja.

Streznenje je hudo, še posebej po vsem tem, ko sem iskal odgovore in opravičila drugje, v njej, njenih prijateljih. Težko to sprejemam, posebno zaradi zadnjih laži, a sem se odločil da naredim ta korak, da sprejmem svoj del odgovornosti in tudi kazen zato.

Upam da bom lažje zadihal in da bom postal boljši človek. V zadnjih tednih, dneh se je zgodilo toliko stvari, da jih enostavno nisem sposoben prebaviti vse naenkrat.

Hvala vsem, ki ste mki nalili čistega vina. Vem da bo še trajalo da bom premagal nihanja iz obupa v upanje, iz smrti v življenje, a potrudil se bom.

Hvala tudi črni luknji ki mi je omogočila da sem vanjo zlival svoj obup, bes, bolečino in hvala vam, da ste mi dali besede upanja, streznitve in iskrenost.

Vem da vas bom še potreboval, da mi boste v trenutkih negotovosti, slabosti priskočili na pomoč z nasvetom, iskreno besedo, resnico ki jo sam ne vidim.

Srečko

[radolca]

Lažje mi je...še boli a se počasi spravljam sam s sabo

 

Toby.. kako si...ne daj se... ni vredno...ni te vreden

[Pujsita]

Radolca, kakšen razvoj misli v parih dnevih . Vidiš, to je to, priložnosti (problemi) ti dajo možnosti rasti.

 

Kakorkoli obrneš zadevo, je tole takole, da si začel o sebi razmišljati na način, na kakršnega še nisi, pa nas žal to veliko dela, ker nas enostavno tega nihče ne uči, pa tempo in način življenja je usmerjen čisto drugam. Ko pa pridemo v kakšno življenjsko situacijo, kjer se nam vse skupaj sesuje, se učimo prvošolskih zadev na področju čustev, po drugi strani pa znamo računati integrale, pa obrestno obrestne račune...

 

Kar se glede tvoje zgodbe tiče, to bom pa povedala delček svoje zgodbe. Zaljubila sem se v dragega, samo sva po čisto vseh aspektih življenja prihajala iz 100% različnih svetov, vsak dosti prtljage s seboj - nerazrešenih zadev od otroštva naprej. Skupna nama je bila močna volja, pa neke vrste "sodobno samorastništvo". Glede na to, kakšna sva bila, ko sva se spoznala, ni moglo biti drugače kot da je enkrat hudo počilo. Razšla sva se za krajše obdobje, ker enostavno ni šlo nikamor.

 

Potem sva čez čas ugotovila, da se imava rada, da želiva biti skupaj, skozi una priprta vrata sva prišla skupaj, pa se spet znašla v istem kaosu. Imela sva še vedno enako prtljago. Jaz sama sem bila sigurna, da je vsega on kriv, da jaz počnem vse super fajn... . No šele ko je bila drugič huda kriza, sem pomislila, da mogoče pa le tudi jaz kakšen promilček ga lomim. Pa ne da ne bi bila samokritična, ampak jaz sem bila resnično sveto prepričana, da če ga imam rada in imam takšen odnos do njega, ki bi osrečil mene, nima razloga, da bi bil nesrečen. Napaka !!! Takrat me je poiskala duhovnost, začela sem se ukvarjati s seboj. Nič pretresljivega, spoznavati se, kaj me veseli, kaj ne, poskušati kaj novega, se razvajati, skratka početi meni nove zadeve. začela sem se imeti rada, pa se je odnos v mojih očeh sam od sebe začel popravljati.

 

Ne vem točno, kaj je moj partner počel ali razmišljal v tej smeri, zagotovo je tudi on delal popravke na sebi .

 

Imava pa gromozansko srečo, da sva prišla skupaj sesuta in da je najin odnos prenesel leplenje vsakega posebej nazaj v celoto in zdaj, ko sva v bistvu čisto drugačna kot na začetku, da se še vedno ljubiva.

 

Samo ni zdaj smisel vajine pavze ta, da čakaš teh 6 mesecev in upaš, da se bo odločila nazaj živeti s teboj. Začni živeti s seboj, nauči se imeti se rad, ceniti se, razvajati se, nauči se biti srečen ker si kakršen si in ko boš našel notranji mir in ko se boš imel rad, te bo našla taista partnerka, ali pa kakšna druga - tista, ki bo zate v tistem trenutku najboljša.

 

Na svoje ravnanje ne glej kot na napako. Jaz svojemu dragemu ničesar ne zamerim ne za sproti, ne za nazaj, vem da tako kot vsak človek naredi najboljše kar je v določenem trenutku lahko. vsi smo pa učenci Življenja in se le na različne načine učimo živeti.

 

 

P.S. imaš že takšno ime - srečko, da si ne moreš privoščiti biti nesrečen

[Trudi]

http://www.click-smilies.de/sammlung0304/mittelgrosse/medium-smiley-089.gif

[toby]

Lažje mi je...še boli a se počasi spravljam sam s sabo

 

Toby.. kako si...ne daj se... ni vredno...ni te vreden

Sem mislila,da bo lažje....pa ni....

že včeraj sem padla v žalost......prvič,da ne vidim izhoda in se sprašujem,kdaj in kako se bom pobrala.

Še pred nekaj dnevi sem na vso stvar veliko bolj optimistično gledala....

saj se trudim ne razmišljat o tem....cel dan nekaj delam,sem s prijateljico,z mojim kužatom,zvečer grem ven.....pa kar ne gre.

 

Vesela sem vsake spodbudne besede in kritike,ki mi jo napišete sem.....

To mi je veliko pomoč.....vsaj na trenutke.

 

Mogoče bi mi lahko še bolj pomagali,če bi tako kot Radolca napisala celo "zgodbo"...se izpovedala,zakaj se je to zgodilo......

Bom ,ker mi bo lažje se izkašljat še vam .......pa se opravičujem,če bom s tem zatežila!

[radolca]

Radolca, kakšen razvoj misli v parih dnevih   . Vidiš, to je to, priložnosti (problemi) ti dajo možnosti rasti.

 

Kakorkoli obrneš zadevo, je tole takole, da si začel o sebi razmišljati na način, na kakršnega še nisi, pa nas žal to veliko dela, ker nas enostavno tega nihče ne uči, pa tempo in način življenja je usmerjen čisto drugam. Ko pa pridemo v kakšno življenjsko situacijo, kjer se nam vse skupaj sesuje, se učimo prvošolskih zadev na področju čustev, po drugi strani pa znamo računati  integrale, pa obrestno obrestne račune...  

 

Kar se glede tvoje zgodbe tiče, to bom pa povedala delček svoje zgodbe. Zaljubila sem se v dragega, samo sva po čisto vseh aspektih življenja prihajala iz 100% različnih svetov, vsak dosti prtljage s seboj - nerazrešenih zadev od otroštva naprej. Skupna nama je bila močna volja, pa neke vrste "sodobno samorastništvo". Glede na to, kakšna sva bila, ko sva se spoznala, ni moglo biti drugače kot da je enkrat hudo počilo. Razšla sva se za krajše obdobje, ker enostavno ni šlo nikamor.

 

Potem sva čez čas ugotovila, da se imava rada, da želiva biti skupaj, skozi una priprta vrata sva prišla skupaj, pa se spet znašla v istem kaosu. Imela sva še vedno enako prtljago. Jaz sama sem bila sigurna, da je vsega on kriv, da jaz počnem vse super fajn... . No šele ko je bila drugič huda kriza, sem pomislila, da mogoče pa le tudi jaz kakšen promilček ga lomim. Pa ne da ne bi bila samokritična, ampak jaz sem bila resnično sveto prepričana, da če ga imam rada in imam takšen odnos do njega, ki bi osrečil mene, nima razloga, da bi bil nesrečen. Napaka !!! Takrat me je poiskala duhovnost, začela sem se ukvarjati s seboj. Nič pretresljivega, spoznavati se, kaj me veseli, kaj ne, poskušati kaj novega, se razvajati, skratka početi meni nove zadeve. začela sem se imeti rada, pa se je odnos v mojih očeh sam od sebe začel popravljati.

 

Ne vem točno, kaj je moj partner počel ali razmišljal v tej smeri, zagotovo je tudi on delal popravke na sebi       .

 

Imava pa gromozansko srečo, da sva prišla skupaj sesuta in da je najin odnos prenesel leplenje vsakega posebej nazaj v celoto in zdaj, ko sva v bistvu čisto drugačna kot na začetku, da se še vedno ljubiva.

 

Samo ni zdaj smisel vajine pavze ta, da čakaš teh 6 mesecev in upaš, da se bo odločila nazaj živeti s teboj. Začni živeti s seboj, nauči se imeti se rad, ceniti se, razvajati se, nauči se biti srečen ker si kakršen si in ko boš našel notranji mir in ko se boš imel rad, te bo našla taista partnerka, ali pa kakšna druga - tista, ki bo zate v tistem trenutku najboljša.

 

Na svoje ravnanje ne glej kot na napako. Jaz svojemu dragemu ničesar ne zamerim ne za sproti, ne za nazaj, vem da tako kot vsak človek naredi najboljše kar je v določenem trenutku lahko. vsi smo pa učenci Življenja in se le na različne načine učimo živeti.

 

 

P.S. imaš že takšno ime - srečko, da si ne moreš privoščiti biti nesrečen  

Tudi sam sem presenečen nad tem. Zamislil sem se nad sabo in dejansko sem bil čist na podnu, tudi roko sem bil pripravljen dvign nadse, ker enostavno nisem videl izhoda, zaletaval sem se v steno in se odbijal kot žoga. Nisem videl poti preko, mimo ali spodaj.

Po znaćaju sem močan, korajžen, trd , odločen a pošten človek. ta kriza pa me je tako sesula, da nisem videl izhoda.

Ta forum in prijatelji so mi počasi odprli oči, in tista noč v Lju, ko sem iskal pravšnje velik šlepar me je streznila in mi dala moč da grem naprej, korak po koraku.

Še vedno mi je zelo težko, še vedno imam razne dvome, in kljub temu da sem se spoprijel s svojo agonijo, me pri vsem najbolj boli laž. Laži nikoli nisem prenesel, tudi tistih najmanjših, nebolečih ne, ker sam nisem nikoli lagal, nikomur, in sem pričakoval, no mislim sem do zadnjič, da je tudi moja ljubezen sposobna tega. Pa na žalost ni. Skrila se je za laž in me dotolkla.

 

Res sem osnovnošolček v tej zgodbi, čeorav imam nekja življenskih izkušenj., čeprav sem stal prijateljem, bratom ob strani ko so doživljali isto, a nikdar si nisem predstavljal niti v sanjah kako to boli.

 

Nimam lažnega upanja, teh 6 mesecev je resnično namenjeno njej, da bo imela svoj možnost da najde svoj mir, da se sooči s seboj, da vidi kaj in kako. Od nje je odvisno kako bo ta čas porabila, če ga bo tako kot v Toscani, potem se ne bo nikdar soočila s seboj. Jaz sem to naredil v teh zadnjih 5-h tednih, čeprav nisem imel notranjega miru, čeprav se mi je njen obraz stalno prikazoval pred očmi, čeprav sem z njene strani doživljal največja ponižanja v svojem dosedanjem življenju. Res sem žačel drugače razmišljati o sebi, o situaciji o resnici. Veš upanje da bo začela nazaj živeti z menoj je umrlo skupaj z mano v teh zadnjih tednih, z njeno lažjo. Vrata so priprta a verjetno vsak dan manj. Samo par dni je preteklo od mojega koraka naprej, še vedno mi je hudo, še vedno neznosno boli, a to zdaj tlačim v sebi in začenjam, tako kot praviš, živeti s seboj, iščem srečo in predvsem notranji mir.

 

Tvoja zgodba je kot pravljica s srečnim koncem. Ni jih veliko.

 

Srečko, v tem teenutko bolj ne-srečko a ta ne bom poskušal zradirati. Danes spet sije sonce tu in spet bo lep dan, upam da zame tudi.

[toby]

no,pa naj napišem.......če mi bo lažje...je vredno truda!

 

Spoznala sva se....preskočilo je prvi trenutek....na prvi kavi...potem sva se videla vsak dan....in po nekaj dnevih začela zares.

Prvič sem imela občutek,da sem resnično ljubljena in spoštovana...neverjeten je bil...koliko je bil sposoben dajat in kako srečen in hvaležen je bil za vse ,kar je prejel nazaj!

V vsem je šlo super.....neverjeten seks tudi med ostalim......

Enako sva stara...vsak s svojo zgodbo.....on ločen,poročil se je pri dvajsetih.....dva otroka.Tudi z njima me je spoznal....noro ujemanje tudi z njima....preživljali smo dneve skupaj.

Nekaj časa je živel pri meni.....nekega dne me je vprašal,če bi se poročila z njim.....potem sva začela delati načrte za naprej.....glede stanovanja,ki ga še končujem....in druge zadeve....ter uživala v najinih načrtih.

Nad vsem tem pa stalno senca....njegova bivša žena....ko ji je prišlo čez glavo....še posebej zaradi otrok,ki sta bila rada z mano.....takrat se je začela vojna.

Postala sem največja kurba,kar je strobila njegovi družini....

Že tako nimata urejenih premoženjskih delitev,ker ona ne popušča.....tako,da ji plačuje preživnino in kredit za stanovanje v celoti,čeprav se je moral izseliti nazaj k staršem.Ona noče prevzeti kredita in deliti ničesar....tako,da je padel hudo finančno krizo....

sodišča pa vemo,kako so...meljejo in meljejo lahko leta!

Potem pa kar en dan tema v najinem odnosu.....po enem prepiru ,ki ga je imel z svojo mamo....odšel je od mene....se izoliral v svoj svet....izklopil telefon.

Saj sva še imela stike....še je prihajal k meni....vendar manj.

Obrazložil mi je,da je prehudo,da ne ve,kako bo zmogel.....in da so mu trenutno pomembni otroci,da jih ne bi izgubil.

Zmenila sva se,da bova furala najino zvezo naprej bolj na lahko....dokler se zadeve vsaj malo ne uredijo.vendar je vsak dan bolj bežal od mene......

vse,dokler ni bilo že skrivnostno....nekako sem iz njega zvlekla,da se je v tem času srečal s punco,s katero sta bila po njegovi ločitvi.....da pa je bila samo ena kava in nič drugega,pa da ima fanta,s katerim sta skupaj prišla na to kavo..??

Čutim,da ni samo to....da se je nekako vrnil k njej.....vidim,da ga ni doma,ne spi doma.

On mi zatrjuje,da to ni res in da mi bo to dokazal,če bo treba.....pa mu vedno manj verjamem!

Ne zna se odločiti.....pravi dvojček je.....živi dvojno in tisti dan mi je napisal sms,da je med nama konec......

drugo jutro pa 4 njegovi mejli,da mu je hudo,da ne ve,kako me bo pozabil in nanovo začel brez mene...neverjetno čustvene izpovedi.....opravičila,da se ni upal mi to povedat v obraz....da ni nobene druge deklice vmes....da je iskren do mene in da se ne skriva pred mano.

Potem sva se slišala.....na koncu je rekel,da bo razmislil,da ne bi metal v smeti najine zveze in bi poskusila dalje,kljub vsem njegovim problemom....pa čeprav mogoče s premorom....

Da mi bo v torek sporočil svojo odločitev.

In da ga naj te tri dni ne kličem,da naj ga pustim pri miru,da se resnično sam odloči......

Kako bedno!!!!

v moji glavi pa se vrti samo to,da kaj mi laže....če je itak te dneve pri njej!

Mogoče mu delam krivico.....kaj pa vem......odgovor bi mi lahko dal samo on.

 

Tako,kolikor na kratko se je dalo, sem to napisala.....

ko bom kliknila na objavo....vem,da mi bo lažje!

 

Se opravičujem,če sem zatežila.......komur se ne da brati...ta itak ne bo bral.

 

 

Hvala vam vsem še enkrat!

[skwo]

[sqwo,

Kot bi se pogovarjal z mojo soprogo.

Na enak način mi je razložila, da jo dušim, da ne more dihati, da to ni ljubezen...da potrebuje mir, čas zase, da se odloči kaj želi, da ne ve kaj želi...

 

POskušam razumeti, vendar pojasni mi kako te lahko duši, če te nekdo iskreno ljubi, zakaj se pojavijo vsi ti dvomi, dušenje, pomanjkanje zraka, zavračanje... poskušam dojeti da je to res tako, a ne razumem zakaj...rad bi da mi nekdo odpre oči.

 

Mene ni nikoli dušila njena ljubezen, sprejemal sem jo tako kot je bila...gradil sem na zaupanju in zaupal sem ji.. ne vem morda ji še vedno zaupam, a razkritje me je preveč prizadelo...nikoli si je nisem lastil, ne nje ne njenega življenja...življenje sem vedno želel z njo deliti, vse ljubezen, srečo, radosti, žalost, probleme... vem če mi je vedno uspevalo a bog mi je priča da sem se trudil vsak dan...bil sem vedno tu za njo..

 

Zato ne razumem...ali nisem sposoben razumeti da ni pripravljena narediti pol koraka proti meni...ali noče ali v tem trenutku ni sposobna tega... x!x

glej,verjetno si s tvojo ženo nisva prav nič podobne,ker jaz nisem in nikoli ne bom nekoga ljubila.mislim si le kaj je bolj kruto,ali to da nekoga zapustiš ali to da od nekoga pričakuješ,da te ima rad.

v kaj si bil zaljublen?v njo ali v svojo predstavo o njej?se ti zdi,da imaš človeka rad ,če pričakuješ,da te ima rad?zakaj ne dovoliš,da sedi na dveh stolih?mnogo vprašanj se mi poraja ob tem.ne razumem jih,čeprav verjamem ,da ti ni lahko...

[Pujsita]

Se opravičujem,če sem zatežila.......komur se ne da brati...ta itak ne bo bral.

 

 

Hvala vam vsem še enkrat!

Toby, nič nisi zatežila, hvala, da si delila svojo zgodbo z nami .

 

Si predstavljam, kako zdajle razmišljaš, vsaj domnevam. V bistvu je razcepljen na več koncev, vsak ga vleče na svojo stran, pa po mojem on še sam ni siguren, česa si želi in česa ne, poleg tega so pa otroci izvrstno sredstvo za manipuliranje.

 

Če bi bila jaz v tvojem položaju, bi se vprašala, če tega človeka resnično ljubim in če ga lahko ljubim takšnega kot je, tudi v zdajšnji situaciji. Če si sposobna mu dati čas, da se resnično odloči, če si pripravljena skozi ta njegova nihanja, ko se bo odločal, če si pripravljena na manipuliranje njegove družine... To bi si odgovorila, pa bi vedela kako naprej.

 

Jaz sem cel čas najinih težav vedela, da je to moj Ta pravi, sva imela težave na več tem, kompletna moja družina, nezaposlenost, finanančne težave, težave z zdravjem,.... Preizkušnje, ki se jih da preseči, če veš, da je to to, če imaš partnerja rad, če mu zaupaš, če ga spoštuješ in ceniš, če mu daš priložnost, da se uči živeti v svojem tempu in na svoj način. Če misliš drugače, pogrneš na prvi oviri.

 

Ni vsak v vsakem trenutku pripravljen na priložnosti. Jaz npr. v prejšnji vezi nisem bila pripravljena ene mini ovire v primerjavi s tem prestopiti, enostavno on ni bil tisti, s katerim bi si želela seči po zvezdah, pa tudi jaz nisem bila zrela za takšne podvige.

 

Skratka, kakorkoli se odločiš ni narobe, nisi se dolžna boriti in nisi se dolžna umakniti. Poslušaj sebe

[Pujsita]

Tudi sam sem presenečen nad tem. Zamislil sem se nad sabo in dejansko sem bil čist na podnu, tudi roko sem bil pripravljen dvign nadse, ker enostavno nisem videl izhoda, zaletaval sem se v steno in se odbijal kot žoga. Nisem videl poti preko, mimo ali spodaj.

Po znaćaju sem močan, korajžen, trd , odločen a pošten človek. ta kriza pa me je tako sesula, da nisem videl izhoda.

 

Res sem osnovnošolček v tej zgodbi, čeorav imam nekja življenskih izkušenj., čeprav sem stal prijateljem, bratom ob strani ko so doživljali isto, a nikdar si nisem predstavljal niti v sanjah kako to boli.

 

Res sem žačel drugače razmišljati o sebi, o situaciji o resnici. Veš upanje da bo začela nazaj živeti z menoj je umrlo skupaj z mano v teh zadnjih tednih, z njeno lažjo. Vrata so priprta a verjetno vsak dan manj. Samo par dni je preteklo od mojega koraka naprej, še vedno mi je hudo, še vedno neznosno boli,  a to zdaj tlačim v sebi in začenjam, tako kot praviš, živeti s seboj, iščem srečo in predvsem notranji  mir.

 

Tvoja zgodba je kot pravljica s srečnim koncem. Ni jih veliko.

 

Srečko,  v tem teenutko bolj ne-srečko a ta ne bom poskušal zradirati. Danes spet sije sonce tu in spet bo lep dan, upam da zame tudi.

Sem bila tudi jaz prej življenjsko izkušena na vseh področjih, ali pa vsaj na velikih, čim so bila pa v igri čustva, pa hitro prizadeta, žalostna, takoj imela občutek nesprejetosti, da sem zapuščena... Tudi jaz sem druge super tolažila, ko sem bila pa jaz v takih občutkih, sem pa grozno trpela. Ko sva drugič prišla do iste zadeve, sem končno doumela, da je resnično tudi v meni sami treba popravke narest, če želim biti srečna. Končno sem slišala, kaj mi partner govori - da sem posesivna, da ne razmišljam kaj jaz prispevam k čemu,....

 

Nič hudega, če si osnovnošolček. Začni delati na sebi, začni se spoznavati, začni se imeti rad. Meni je bilo to na začetku velika muka. Trpela sem, rabila sem vseskozi nekoga ob sebi, če ne sem se počutila zapuščeno. Ko je partner kaj počel, sem jaz nekaj iz inata delala. Čez čas sem začela uživati v stvareh. odkrivala sem kaj me veseli, v čem uživam. Začela sem delati te zadeve, da bi se veza popravila, rabila sem pa to zadevico konkretno zase. Šele ko sem se jaz počutila zadovoljnejšo s seboj, ko sem imela sebe raje, se je lahko cel najin odnos spremenil.

 

Spremembe v odnosu s seboj spremeni zase, mogoče se ti bo ponudila priložnost tale napredek uporabiti že v tej zvezi, če ne pa v naslednji. nekako sem iz tvojih prejšnjih postov razbrala, da si mogoče na tak način "visel" na svoji partnerki, kot sem jaz na možu,ker ne razumeš, kako jo toliko ljubezni lahko duši. Tudi jaz dolgo nisem tega skapirala, eno je, če živiš življenje zase in lepšaš življenje še nekomu, ko imaš priliko, drugo je pa, če ti partner pomeni vse življenje. Tudi če točno iste zadeve počneš z eno ali pa z drugo naravnanostjo je enkrat prijetno, drugič pa dušeče.

 

Jaz upam, da sem manj daviteljska kot sem bila prej. Pa nič manj nimam rada partnerja, kot prej, ampak enostavno sem v najin odnos vključila še svoj odnos do sebe. Da mu dam vso ljubezen, ki jo čutim, ne rabim zanikati sebe, bolj se imam rada (pa ne tko narcistično), več tudi njemu lahko dam .

 

Srečna zgodba, ja, mi dosti pomeni, vse te preskočene ovire še bolj povežejo, imam občutek, da ga ljubim vsak dan boj, ali pa enako, samo na drugačen način. Ampak vedno ni prav trenutek za take zadeve. Če je, ti itak Življenje prinese priložnost, če ne, dobiš tisto, kar je boljše zate v tistem trenutku.

 

Tvoja pravljica bo srečno končana, ko boš našel ljubezen do sebe, pa ko boš tam, se sigurno prikaže tudi ta ali pa nova princeska.

 

Imej se rad

[radolca]

Zadnje dneve sem se večkrat spraševal to isto vprašanje - v kaj sem bil zaljubjen, v njo ali v mojo predstavo o njej..

Bolj razmišljam, in vedno bolj vem da v njo, saj sem si predstavo o njej ustvaril iz milijon resničnih stvari v njej in na njej, stvari ki sem jih čutil stvari ki mi jih je poklonila, v njen nasmeh, obnašanje, njeno duhovnost, v njeno hojo, karmo, razmišljanje, oči, pogled, zaupanje, odnos, resnico, občutek za lepoto...bila je kemija ki se je ne da z besedami opisati. Obojestransko, bila sva v vrtincu, dopolnjevala sva se, predvsem pa si delila čustva in življenske radosti. Vem, da nisem bil zaljubljen v predstavo o njej, ker je bila to ona in ne kar bi si jaz zamišljal. Bila je živa, bila je tu z menoj, ne predstava in zato sem jo ljubil, ji zaupal in dal svoje srce. Bili so občutki, ki jih doživiš samo enkrat v življenju, saj zase lahko to rečem. Verjel sem da bodo trajali večno, a sem se prevaral. Sprejemam svoj del odgovornosti, zato se poskušam pomiriti sam s seboj.

 

Zakaj ji ne dovolim, da sedi na dveh stolih? Bolj je vprašanje zakaj sebi ne dovolim, da bi sedel na dveh stolih. Ker v svoji duši verjamem da je ljubezen med dvema tisto kozmično doživetje, ki je kulminacija obojestranskih čustev, duhovnosti, ljubezni in ne golo praznjenje mošnje ali zadovoljevanje seksualnih potreb. Verjamem, da smo ljudje vseeno na malo višji stopnji od živali in da je ljubezen med dvema malo več kot gola reprodukcija. V problemih nikdar nisem bežal k drugim stolom, nikoli nebi sedel še na drugi stol (pa sem imel mnogo priložnosti v teh 13-h letih), ker bi s tem ubil svoje prepričanje, svojo ljubezen (lahko rečeš predstavo o ljubezni), ubil bi sebe in ubil bi njo v sebi...tako kot je ona ubila mene v Toscani s svojim prijateljem in se skrila za mnogo bolečih laži.

Zato me boli, saj lahko sedi na dveh stolih, a jaz ne bom/ne morem biti eden izmed teh dveh stolov. Enostvno mi je ubila iluzijo o ljubezni s katero sem živel celo življenje. Morda je bila to napačna iluzija, morda pa ne.... Verjamem da so na svetu ljudje, ki razmišljajo podobno kot jaz, ki imajo podobne predstave o ljubezni, a na žalost se redko tudi srečamo v življenju in zato moramo živeti in se sproprijeti s svojimi zablodami.

Je hudo, zelo hudo, boli, a verjemi mi, da sem v teh dneh marsikaj razčistil pri sebi, v sebi, o sebi.

Morda sem nor ker sem si naprtil še dodatno breme teh 6-h mesecev njenega miru, da sva še vedno v najini hiši, v zakonski postelji a verjemi mi, da imam občutek kot da je med nama nevidna stena, ki naju je ločila za milijon let.

Želim si, a v meni ni več lažnega upanja, da bi bila še kdaj skupaj. Lahko pa iskreno priznam, da je v meni še vedno ljubezen do nje, tega mi ne more nihče vzeti. Odpustil sem ji , a oprostiti bo zelo težko.... saj sem na koncu koncev samo človek z vsemi svojimi idelali, iluzijami, željami, sanjami in zablodami.

Življenje bo prineslo svoje in se vedno manj obremenjujem s tem, kaj bo to...

[Pujsita]

 

Tole mi je pa všeč, začni delati na sebi .

 

Nas je dosti, ki verjamemo v monogamno ljubezen , tudi meni ni za tolažbo v tuji postelji, želim si partnerja, prijatelja, ljubimca, sopotnika v eni osebi. Če se pojavi priložnost, sva skupaj zato, da jo skupaj osvojiva, če se kdo od naju odloči drugače, se pač odloči drugače, samo ima jasno tudi drugi pravico vedeti za spremembe.

[radolca]

.. Jaz sem cel čas najinih težav vedela, da je to moj Ta pravi, sva imela težave na več tem, kompletna moja družina, nezaposlenost, finanančne težave, težave z zdravjem,.... Preizkušnje, ki se jih da preseči, če veš, da je to to, če imaš partnerja rad, če mu zaupaš, če ga spoštuješ in ceniš, če mu daš priložnost, da se uči živeti v svojem tempu in na svoj način. Če misliš drugače, pogrneš na prvi oviri. ...

Janja,

 

Jaz vem v sebi da je ona TA PRAVA, da se je vredno boriti in boril sem se, boril bi se, pa mi ne dopusti...Njen mir pomeni da se jaz popolnoma umaknem...ali je to borba za TA PRAVO

[radolca]

 

 

Tole mi je pa všeč, začni delati na sebi    .

 

Nas je dosti, ki verjamemo v monogamno ljubezen      , tudi meni ni za tolažbo v tuji postelji, želim si partnerja, prijatelja, ljubimca, sopotnika v eni osebi. Če se pojavi priložnost, sva skupaj zato, da jo skupaj osvojiva, če se kdo od naju odloči drugače, se pač odloči drugače, samo ima jasno tudi drugi pravico vedeti za spremembe.

Ja Janja, v tem je bistvo...ima pravico vedeti za spremmebe...zvedeti od partnerja in ne priti sam do teh zaklučkov na osnovi prozornih laži...

[Pujsita]

Samo moraš vedeti, da tako funkcionira človek, ki ima določene zadeve že razčiščene v glavi. Meni je vedno to vodilo, če sem že tok frajerka, da sproti nekaj počnem, kar vem, da partnerju ne bo ugajalo, potem naj bom tudi takrat ko je treba zadevo pojasniti. Vedno poevm vse, pa četudi vem, da mu kaj ne bo najbolj všeč. Ima pravico vse vedeti, ap se odločati tudi na podlagi tega.

 

Dostikart nas je pa strah naše šibkosti, ali pa zadeve, za katere menimo da jih partner ne bo mogel sprejeti, ali da bi ga prizadelo. Ko da ga potem ne še bolj, ko sam izve... Skratka, da si sposoben odkritosti, pomeni, da imaš glavo že nekak našlihtano. Tvoja draga očitno še ni tako daleč. Pa ne mislim,da je slaba ženska, verjetno kakšna druga področja obvlada bolj kot jih jaz zdajle v tem trenutku.

 

Vsi se učimo Živeti, pa se različne teme v različnih obdobjih naučimo .

[radolca]

Samo moraš vedeti, da tako funkcionira človek, ki ima določene zadeve že razčiščene v glavi. Meni je vedno to vodilo, če sem že tok frajerka, da sproti nekaj počnem, kar vem, da partnerju ne bo ugajalo, potem naj bom tudi takrat ko je treba zadevo pojasniti. Vedno poevm vse, pa četudi vem, da mu kaj ne bo najbolj všeč. Ima pravico vse vedeti, ap se odločati tudi na podlagi tega.

 

Dostikart nas je pa strah naše šibkosti, ali pa zadeve, za katere menimo da jih partner ne bo mogel sprejeti, ali da bi ga prizadelo. Ko da ga potem ne še bolj, ko sam izve... Skratka, da si sposoben odkritosti, pomeni, da imaš glavo že nekak našlihtano. Tvoja draga očitno še ni tako daleč. Pa ne mislim,da je slaba ženska, verjetno kakšna druga področja obvlada bolj kot jih jaz zdajle v tem trenutku.

 

Vsi se učimo Živeti, pa se različne teme v različnih obdobjih naučimo   .

Šibkost je res hudič, pa ne da sam ne bi bil kdaj šibak, a vedno postavljam poštenje na prvo mesto, pa naj še tako boli.

Jaz vem, da bi me manj prizadela, če bi mi povedala rasnico v obraz, lahko bi ji še zaupal, verjel, cenil.

Tako pa me je dvakrat prizadela...in ni slaba ženska, daleč od tega.

[toby]

QUOTE[/b] (radolca @ 20. Sep 2004 ob 09:31)</td></tr><tr><td id='QUOTE'><!--QuoteEBegin--> <!--QuoteBegin-- JanjaK]

.. Jaz sem cel čas najinih težav vedela' date=' da je to moj Ta pravi, sva imela težave na več tem, kompletna moja družina, nezaposlenost, finanančne težave, težave z zdravjem,.... Preizkušnje, ki se jih da preseči, če veš, da je to to, če imaš partnerja rad, če mu zaupaš, če ga spoštuješ in ceniš, če mu daš priložnost, da se uči živeti v svojem tempu in na svoj način. Če misliš drugače, pogrneš na prvi oviri. ...[/quote']

Janja,

 

Jaz vem v sebi da je ona TA PRAVA, da se je vredno boriti in boril sem se, boril bi se, pa mi ne dopusti...Njen mir pomeni da se jaz popolnoma umaknem...ali je to borba za TA PRAVO

 

 

Pozdravček!!

 

Jaz bi se podala na to preizkušnjo...pripravljena sem.......še vedno ga ljubim....zelo.

Zato bom počakala na njegovo odločitev.....čeprav se bojim,da bo neiskrena,ker ga nekaj neustavljivo vleče k tej drugi deklici......

Ne vem pa,kako je on pripravljen na to v njegovi trenutno zmešani glavi.

In tudi težko prenašam misel,da bi bil v času najinega premora ali kakrkoli se bo pač odločil...z drugo.

Pa čeprav samo zaradi golega seksa.....

 

Ne vem.....lažje bi mi bilo,če ga ne bi kljub temu tako prekleto ljubila.....

[Klinar]

Radolca,

prav imaš, kot si napisal v zadnjih dveh postih. Boli laž, nepoištenje. Samo nekaj se zavedaj, VSAKDO, KI JE NEPOŠTEN JE NEPOŠTEN DO SEBE, VARA SEBE. Če ti še ni jasno, ti bo kmalu.

Svetujem ti, od srca, da se res "BORIŠ" za njo tako, da se čisto odmakneš, tudi v čustvih, mislih - kolikor le moreš. Pusti ji dovolj maneverskega prostora. Pa boš kmalu ugotovil kako se bo vse odvijalo. Odlična odločitev za 6 mesecev. Ja saj vem, slišim te, kako si zajamral v sebi. Verjemi, da je bla ta odločitev poslana od višje sile.

 

Se bereva !!!!!

Chatava !!

 

peace and love

clean

[Sati]

Ja, tudi jaz se strinjam s Cleano in vem o čem govori. Ampak za lažje razumevanje bi povedala še to:

dokler je nekdo miselno, čustveno ali kakorkoli drugače priklenjen na drugo osebo, ga ta druga oseba čuti. Misel je vez, ki se je ne vidi, se jo pa čuti in to zelo močno. In ta druga oseba ves čas čuti prisotnost, čuti ljubezen, čuti nekaj, kar ji vliva vero v to, da si lahko vzame neskončno veliko časa, ker ne glede na to, kaj bo naredila, se bo imela možnost vrniti. Ko pa začuti, da vezi več ni, da ne bo možnosti za popravni izpit, da se mu tisti, ki ga je zapustila, izmika,bo začela močno razmišljati in jo bo dobesedno vleklo nazaj.

Pogosto se namreč zgodi, da se nam osebe, ki jih dolgo nismo videli, vrnejo v življenje takrat, kadar se vez prekine.

 

Zato Radolca, ne boj se odmakniti se od nje. Mogoče je smiselno tudi vprašanje, zakaj se bojiš nehati ljubiti. Mogoče zato, ker obstaja možnost, da bo prišla nazaj, ti pa je ne boš več ljubil?

Ravno s tem jo odganjaš. Besede so včasih trše od tistih, ki si jih želimo slišati....

[radolca]

Ja, tudi jaz se strinjam s Cleano in vem o čem govori. Ampak za lažje razumevanje bi povedala še to:

dokler je nekdo miselno, čustveno ali kakorkoli drugače priklenjen na drugo osebo, ga ta druga oseba čuti. Misel je vez, ki se je ne vidi, se jo pa čuti in to zelo močno. In ta druga oseba ves čas čuti prisotnost, čuti ljubezen, čuti nekaj, kar ji vliva vero v to, da si lahko vzame neskončno veliko časa, ker ne glede na to, kaj bo naredila, se bo imela možnost vrniti. Ko pa začuti, da vezi več ni, da ne bo možnosti za popravni izpit, da se mu tisti, ki ga je zapustila, izmika,bo začela močno razmišljati in jo bo dobesedno vleklo nazaj.

Pogosto se namreč zgodi, da se nam osebe, ki jih dolgo nismo videli, vrnejo v življenje takrat, kadar se vez prekine.

 

Zato Radolca, ne boj se odmakniti se od nje. Mogoče je smiselno tudi vprašanje, zakaj se bojiš nehati ljubiti. Mogoče zato, ker obstaja možnost, da bo prišla nazaj, ti pa je ne boš več ljubil?

Ravno s tem jo odganjaš. Besede so včasih trše od tistih, ki si jih želimo slišati....

Kje si bla do sedaj. Povedala si mi zelo jasno. Niti sam ne vem od kje mi je padlo titih 6 mesecev. Odmaknil sem se se od nje, dal sem ji prostor, da zadiha, da se odloči, da dela kar hoče (čeprav se moram v sebi pošteno boriti s strahovi, razno raznimi). Vrata sva pustila priprta, bomo videli, ni lažnega upanja.

Glede ljubezni imaš prav, bojim se nehati ljubiti jo, ker se lahko zgodi točno to, da se bo vrnila, ljubezen v meni pa bo mrtva.

saj poznaš tisto pesem "I don't want you back". Ta strah je v meni.

Besede. še tako trde ne bolijo če so iskrene, če niso laž..

[toby]

Ja, tudi jaz se strinjam s Cleano in vem o čem govori. Ampak za lažje razumevanje bi povedala še to:

dokler je nekdo miselno, čustveno ali kakorkoli drugače priklenjen na drugo osebo, ga ta druga oseba čuti. Misel je vez, ki se je ne vidi, se jo pa čuti in to zelo močno. In ta druga oseba ves čas čuti prisotnost, čuti ljubezen, čuti nekaj, kar ji vliva vero v to, da si lahko vzame neskončno veliko časa, ker ne glede na to, kaj bo naredila, se bo imela možnost vrniti. Ko pa začuti, da vezi več ni, da ne bo možnosti za popravni izpit, da se mu tisti, ki ga je zapustila, izmika,bo začela močno razmišljati in jo bo dobesedno vleklo nazaj.

Pogosto se namreč zgodi, da se nam osebe, ki jih dolgo nismo videli, vrnejo v življenje takrat, kadar se vez prekine.

 

Zato Radolca, ne boj se odmakniti se od nje. Mogoče je smiselno tudi vprašanje, zakaj se bojiš nehati ljubiti. Mogoče zato, ker obstaja možnost, da bo prišla nazaj, ti pa je ne boš več ljubil?

Ravno s tem jo odganjaš. Besede so včasih trše od tistih, ki si jih želimo slišati....

Tudi jaz se zavedam,da je to popolnoma res.......!

Ampak,kaj ko je tako težko "izklopiti"!

 

Danes je torek.....ko naj bi mi javil svojo odločitev....tako čudno se počutim.....ker ne vem,kaj naj pričakujem.....bojim se neiskrenosti....

 

Radolca....strinjam se s tabo....resnica,naj bo še tako kruta ne boli toliko kot najmanjša laž!!

In to je vse,kar bi jaz želela od njega....da se iskreno odloči....med mano in njo....

[astra]

Toby, želim ti, da bi te odločitev osrečila... ...čeprav sem jaz dežurni skeptik tule.. :o|o:

 

Zakaj?

Predvsem...a se res ceniš samo toliko...da si pripravljena čakati...kako se bo ON odločil?

Ti pa na drugi strani vsa trepetajoča čakaš...kaj bo rekel... kaj ti in TVOJA čustva pa niso pomembna...

Moški...ki ne ve točno...kaj bi in s katero bi... :xx!: ...a misliš, da te bo res osrečil, če se bo odločil zate...si prepričana...da ne boš tega nikoli pestovala v sebi...da se ne bo čez kak mesec ali dva...zgodilo enako?????

 

Ihhh, moški, ki ne ve, da sem jaz edina, s katero bi želel biti...ni zame..

 

Sori Toby, nisem ti želela pokvariti dneva...samo razumela bi, če bi se oba pogovorila...tako pa me moti to, da mu ni mar za to...kako zdaj ti trpiš...

 

Astra

[cosma]

Ihhh, moški, ki ne ve, da sem jaz edina, s katero bi želel biti...ni zame..

Astra!