Obup

[skwo]

mogoče čist neumestno ampak vseeno.vzameš dopust za nekaj dni in ...

[toby]

selene ...hvala za naslov knjige.....!

 

danes sem "samo " žalostna.....on pa še vedno nima poguma mi v živo povedat.....samo preko maila si piševa....še vedno trdi,da ni nobene...da rabi samo premor in da je še vedno upanje za naju....

eh....kolikokrat sem to že morala poslušat.... :xx!:

 

hvala vsem za spodbudo!!

[radolca]

13 let življenja, ljubezni in sreče je  postavila pod vprašanje, ker ji je en "sodelavec" s pihanjem na dušo vsadil dvom o teh 13-ih letih.

Negotovost ubija, ona pa se skuša odločiti, egoizem prevladuje.

Obup je vsak dan večji...čas teče.

Tudi pri obupavanju ni za obupati.

 

Lahko se bere kot šala mala, pa ni. Obup ponavadi nastane zaradi brezizhodnega položaja. Zaradi obupa se stvari nočejo premakniti, mi pa bi radi kakršnekoli spremembe. Takrat obupavamo nad obupom. A dva minusa ne dasta plusa ... Zato tudi pri obupu ni za obupavati.

 

Zdej pa k mojim iskušnjam - na to, kaj se bo z vajino zvezo zgodilo, imaš manj vpliva, kot se zdi na prvi pogled. In veliko več vpliva, kaj bo s teboj v prihodnosti, kot se zdi na prvi pogled. Pustiti stvarem, da tečejo svojo pot, pa čeprav se nam subjektivno ne zdi najboljša, to je težko, ker moramo objektivizirati svoj subjektivni položaj. Kot se videti v ogledalu od strani, od zadaj, sploh pa ne za zamenjanimi strani levo/desno. Ali slišati svoj glas, pa ne skozi resoniranje lastnih kosti.

 

Radolca, ni kriv sodelavec s pihanjem na dušo. Ni problem pri njem. Zato je vprašanje, koliko lahko sam pomagaš v te vrste problemu.

 

Čas teče. A čas je tvoj zaveznik. Ker si lahko gotov, da bo edino čas prinesel tebi dobro in gotovost. Za karkoli, kogarkoli, o čemerkoli. Če bi čas ta hip zamrznil, če bi bile odločitve takojšnje, gotovo ne bi bile dobre. Sprejmi čas kot zaveznika, ker ti bo le on nekaj prinesel.

 

Nič ni postavila pod vprašanje! 13 let življenja, sreče se JE zgodilo in tega ti ne more vzeti nihče. Ne smeš dvomiti v to, da se bo to kakorkoli za nazaj spremenilo. Preteklost vpliva tudi na prihodnost. Dogodki se nam v življenju dogajajo zvezno, neprekinjeno. Tudi sedaj, ta hip.

 

Egoizem? Vsak mora imeti rad tudi sebe, a vprašanje, če se znamo na pravi način. Če je za nekoga nepravi, ga nekdo imenuje egoizem. Vseeno je pomembno, da imaš rad sebe. In samo vedeti moraš, da te ima rad še marsikdo drug. In te še bo imel.

Kadar vse po vrsti mečeš v črno luknjo, ne odvrzi spotoma ali ponesreči še ljubezni.

 

Tule na vrhu črne luknje postavljam SITO, cedilo, ki naj preprečuje, da bi se nam v luknjo ponesreči izmuznila tudi ljubezen.

Piko,

Imaš prav, ko praviš da za nazaj ne moreš zadev spremeniti, da ti tega kar je bilo ne more nihče vzeti, a lahko rečem da me je zelo strah kaj bo prinesla perihodnost.

V življenju resnično ljubiš samo enkrat, samo eni osebi daš svojo neizmerno in prvinsko ljubezen. Zato vsaka ljubezen ni ljubezen. Jaz sem to dal njej, zaupal sem ji, ljubim jo kljub vsemu, in zdaj ne znam iz tega kroga.

Sprašujem se, ali je bila sploh vredna moje ljubezni, ali sem se prevaral. ko sem milil da je ona tista prava ...

Ne vem... to bom moral ugotoviti sam.

 

Egoizem je huda stvar, v današnjem svetu se vse vrti okoli tega in vsak dan je manj ljudi, ki so sposobni razmišljati v dvojini, množini. vse se vrti samo okili JAZ, JAZ, JAZ. Res je, sebe moraš imeti rad, da bi lahko resnično dal drugim kar čutiš. Če pa prevlada jaz, potem tudi nisi sposoben deliti čustev, ljubezni, sreče z drugimi. Na žalost pa vse te "ultramoderne" delavnice, seanse, tečaji, okrogle mize, knjige, okolica... povzdigujejo JAZ kot najvišjo možno vrlino v tem svetu (ki je tako ali tako popolnoma nor).

Jaz tega mišljenja ne delim, jaz mislim da obstaja dvojina, množina in da je treba srečo, ljubezen deliti, dajati da bi jo lahkoi sprejemal.

 

Dajal sem jo 13 let brezpogojno, tudi sprejemal z njene strani in zato verjetno nisem opazil, da jo vedno več dajem in vedno manj sprejemam. Da je JAZ vedno bolj prevladujoč pri njej in da je vedno manj MIDVA. Tisti njen prijateljček (sodelavec) pa je samo izkoristil trenutek njene negotovosti in z izbranimi besedami, dejanji še bolj učvrstil njen razmišljanje/prepičanje ...JAZ, JAZ, JAZ, tako da je popolnoma pozabila/ubila ali pa samo potisnila v podzavest NAJU.

Enostavno ne morem sprejeti dejstva (pa vem da ga bom moral) da ji je postal bolj pomemben JAZ, bolj od ljubezni, bolj od doma, bolj od NAJU. Ubila je mojo vero v ljubezen, ker spoznavam, da ljubezen lahko brezpogojno razdajaš ljubljeni osebi tvojega življenja, pa je to na koncu koncev nepomembno. Pomemben ji je JAZ.

 

Hvala ti za sito, saj upam da ne bom zavrgel vso ljubezen v to luknjo...in da bo posijalo sonce.

[radolca]

Morda te Tjazy 'v roke dobi'.

 

Radolca, pol se mi boš šele zasmilil :o|o:

Oprostite moji nevednosti...kdo je Tjazy

[Trudi]

Morda te Tjazy 'v roke dobi'.

Všeč mi je, da znaš probati potolažiti in vrniti upanje tudi na humoren in vesel način

[Marsa]

Bravo trudi, moj namen' je bil natancno tak. malo brejkniti, da ne bomo samo na eni strani tezhe dobili... pa sem se spomnila na tjazyja, kaj neki bi on imel tule za povedat...

 

Oprosti, radolca, se je izkazalo, da je tale bila nekoliko neumestna, rpedvsem zato, ker ocitno pojma nimas, kdo je Tjazy (jaz pa ne vem vedno, koliko je novi clan ze seznanjen s forumi).

 

Saj se ti ziher sam oglasi oz. pac ga bos ze 'srecal', sicer pa bos slej ko prej v kaki temi na forumu zagledal njegovo pisanje.

Smo tudi o cem podobnem govorili, v vec temah (jasno, vsaka zgodba je svoja, zase, a vendarle... obstajajo 'skupni imenovalci').

 

Tjazy meni (takole po nerodno), da si v bistvu nikogar ne moremo lastiti in da ce imas osebo resnicno rad, ji ne postavljas teh ultimatov oz.. do tega pravzaprav sploh ne more priti...

[radolca]

selene ...hvala za naslov knjige.....!

 

danes sem "samo " žalostna.....on pa še vedno nima poguma mi v živo povedat.....samo preko maila si piševa....še vedno trdi,da ni nobene...da rabi samo premor in da je še vedno upanje za naju....

eh....kolikokrat sem to že morala poslušat.... :xx!:

 

hvala vsem za spodbudo!!

...to je skupno vsem...veš da te varajo, ujameš jih na "delu"...pa še vedno trdijo da se ni zgodilo nič, da si to samo "zamišljaš"..in na koncu jim začneš verjeti... se začneš res spraševati ali si nor ali kaj....prenašaš stoično...vse v upanju da bo boljše, da bo spoznal-a, da se bo spremenil-a, da bo..... in na koncu vsega upanje umre.

Tako kot ti tudi jaz nisem sposoben v tem trenutku sprejeti to dejstvo, zato upam, upam, upam in boli, da bi tulil...

[toby]

radolca.....tudi o upanju smo že marsikatero napisali.....

preveč upanja vodi v apatičnost.....

tako pri meni kot tebi je največji problem,da v tem trenutku nisva dovzetna za nič.....dobesedno vegetirava in nimava niti najmanj rada samih sebe...!

 

čas,čas,čas.....to je najino edino zdravilo...radolca.......

 

jaz upam samo še v čas........!

 

vsaka bolečina s časom zbledi....ostane brazgotina......ki pa ni nujno,da bo vidna!

 

upam,da se bova na tem forumu brala čez kakšen mesec in ugotovila,da živiva dalje......

[skwo]

oprostita ,oba .kako morata imeti koga na tak način imeti rada?je to res brezpogojna ljubezen?

saj mi je vaju žal,samo ne morem tega razumeti.

po mojem imaš nekoga brezpogojno rad takrat,ko ga sprejmeš tudi ,ko ima drugega rad..,ah ne znam ravno razložiti.mislim,da če imaš nekoga brepogojno rad potem ne moreš biti nesrečen ,obupan,če njemu ni do tebe.

ljubezen duši.moj me ma rad za ubit.ni prijetno,ni ljubezen..

[radolca]

oprostita ,oba .kako morata imeti koga na tak način imeti rada?je to res brezpogojna ljubezen?

saj mi je vaju žal,samo ne morem tega razumeti.

po mojem imaš nekoga brezpogojno rad takrat,ko ga sprejmeš tudi ,ko ima drugega rad..,ah ne znam ravno razložiti.mislim,da če imaš nekoga brepogojno rad potem ne moreš biti nesrečen ,obupan,če njemu ni do tebe.

ljubezen duši.moj me ma rad za ubit.ni prijetno,ni ljubezen..

Sqwo,

Kot bi se pogovarjal z mojo soprogo.

Na enak način mi je razložila, da jo dušim, da ne more dihati, da to ni ljubezen...da potrebuje mir, čas zase, da se odloči kaj želi, da ne ve kaj želi...

 

POskušam razumeti, vendar pojasni mi kako te lahko duši, če te nekdo iskreno ljubi, zakaj se pojavijo vsi ti dvomi, dušenje, pomanjkanje zraka, zavračanje... poskušam dojeti da je to res tako, a ne razumem zakaj...rad bi da mi nekdo odpre oči.

 

Mene ni nikoli dušila njena ljubezen, sprejemal sem jo tako kot je bila...gradil sem na zaupanju in zaupal sem ji.. ne vem morda ji še vedno zaupam, a razkritje me je preveč prizadelo...nikoli si je nisem lastil, ne nje ne njenega življenja...življenje sem vedno želel z njo deliti, vse ljubezen, srečo, radosti, žalost, probleme... vem če mi je vedno uspevalo a bog mi je priča da sem se trudil vsak dan...bil sem vedno tu za njo..

 

Zato ne razumem...ali nisem sposoben razumeti da ni pripravljena narediti pol koraka proti meni...ali noče ali v tem trenutku ni sposobna tega... x!x

[radolca]

radolca.....tudi o upanju smo že marsikatero napisali.....

preveč upanja vodi v apatičnost.....

tako pri meni kot tebi je največji problem,da v tem trenutku nisva dovzetna za nič.....dobesedno vegetirava in nimava niti najmanj rada samih sebe...!

 

čas,čas,čas.....to je najino edino zdravilo...radolca.......

 

jaz upam samo še v čas........!

 

vsaka bolečina s časom zbledi....ostane brazgotina......ki pa ni nujno,da bo vidna!

 

upam,da se bova na tem forumu brala čez kakšen mesec in ugotovila,da živiva dalje......

toby, saj tega se najbolj bojim, časa...čas zdravi in istočasno ubija

[Khetsun]

Lahko razumem vase bolecine, kajti tudi sam sem vec kot leto dni v negotovi situaciji; v moji zgodbi je tudi 2,5 letna hcerka.

 

Tako pa o bolecini pravi Osho:

 

Osho Zen tarot: sorrow

This pain is not to make you sad, remember. That's where people go on missing.... This pain is just to make you more alert--because people become alert only when the arrow goes deep into their heart and wounds them. Otherwise they don't become alert. When life is easy, comfortable, convenient, who cares? Who bothers to become alert? When a friend dies, there is a possibility. When your woman leaves you alone--those dark nights, you are lonely. You have loved that woman so much and you have staked all, and then suddenly one day she is gone. Crying in your loneliness, those are the occasions when, if you use them, you can become aware. The arrow is hurting: it can be used. The pain is not to make you miserable, the pain is to make you more aware! And when you are aware, misery disappears.

 

[tukaj je slika jokajocega Anande]

 

The image is of Ananda, the cousin and disciple of Gautam Buddha. He was at Buddha's side constantly, attending to his every need for forty-two years. When Buddha died, the story is told that Ananda was still at his side, weeping. The other disciples chastised him for his misunderstanding: Buddha had died absolutely fulfilled; he should be rejoicing. But Ananda said, "You misunderstand. I'm weeping not for him but for myself, because for all these years I have been constantly at his side but I have still not attained." Ananda stayed awake for the whole night, meditating deeply and feeling his pain and sorrow. By the morning, it is said, he was enlightened. Times of great sorrow have the potential to be times of great transformation. But in order for transformation to happen we must go deep, to the very roots of our pain, and experience it as it is, without blame or self-pity.

[radolca]

radolca.....tudi o upanju smo že marsikatero napisali.....

preveč upanja vodi v apatičnost.....

tako pri meni kot tebi je največji problem,da v tem trenutku nisva dovzetna za nič.....dobesedno vegetirava in nimava niti najmanj rada samih sebe...!

 

čas,čas,čas.....to je najino edino zdravilo...radolca.......

 

jaz upam samo še v čas........!

 

vsaka bolečina s časom zbledi....ostane brazgotina......ki pa ni nujno,da bo vidna!

 

upam,da se bova na tem forumu brala čez kakšen mesec in ugotovila,da živiva dalje......

..je pa v vsaki slabi stvari tudi kaj dobrega... shujšal sem za 10 kil v tem svojem obupu...

...raje nebi...

[lea]

ojla!

osho pametno tole! tudi jaz menim, da se clovek absolutno ne sme sam sebi smilit. taka situacija je vedno dobra prilika, da naredis korak naprej. ce tega ne znas storit sam, ti pa *zivljenje* vrze eno polence pod noge in takrat pa moras reagirat! ce si zadosti elasticen in si upas in zmores priznat, da bi bilo mogoce pa fino kaj drugace, kaj spremeniti ali pa ugotovis, da so kaksne stvari pa tocno taksne kot je treba in da je pametno jih naprej furat. objokovat svojo usodo in se cudit, da kako je lahko zivljenje tako kruto, ne vem, no, meni je malo ....

glede zvestobe in vecne ljubezni in brezpogojnega dajanja ljubezni in ... ogromno ljudi je tako sveto prepricanih v svoj dober namen, hkrati pa delajo totalno skodo in krivico komu drugemu. mogoce bi si moral prebrati knjigo sanje rozman - peklenska gugalnica ali pa katero drugo njeno knjigo. zdrav odnos med dvema je lahko vse kaj drugega kot *dober namen z biti za nekoga vedno tu *. saj ne recem, da je tvoja ljubezen do nje bila brezpogojna in prava in *zdrava*, ker nimam pojma. mogoce pa.

sicer pa: drzi se in poskrbi zase!

lea

[Ksenia]

ljubezen duši.moj me ma rad za ubit.ni prijetno,ni ljubezen..

in na trenutke to sploh ni ljubezen, če pa je je pa tista, pogojena ljubezen... rad te imam, dokler si tisto, kar meni ustreza... in trenutno duši.

Toby in Radolca - v življenju nam opridejo lekcije, katere bolijo, nam zrušijo svet, vendar vsaka stvar je za nekaj dobra in po vsakem dežju posije sonce... mogoče bosta prejela veliko veliko več po tej lekciji, predvsem pa, uživajta v trenutkih, ta trenutek nam je dan, za naslednjega nismo prepričani, mar ne

[radolca]

Lea,

Tudi jaz sem mislim enako, ker sem bil prepričan da se pa "meni kaj takega ne more zgoditi" in tudi ona mi je utrjevala to zavest.

Pa mi je življenje vrglo polence, ne kar lepo poleno pod noge in to pred kratkim.

Zato to ni noro...to je realen svet...in če si tako močan že v začetku, kot daješ vtis ti, potem ti vsaka čast. Jaz sem milil da sem, da bom lahko naredil korak naprej brez problema, pa me je kljub moji notranji moči, energiji, ljubezni pošteno zlomilo.

Vem da je jutri nov dan, a danes me je še zelo strah tega novega dne...ker še nisem z dananjim poravnal računov...jutri bo verjetno že bolje.

[lea]

no, jaz zivim, ce se le da, z mislijo, da je vse mogoce in da clovek dobi tisto, kar si zeli in kar si zasluzi. tudi jaz sem nekoc stokala in jokala za nekom in se mi je podrl svet. no, hvala bogu sem kmalu, potem ko se je on odlocil, da jaz sem pa vseeno tista ta prava, ugotovila, da zalost in nesreco je fino in prav pestovat nekaj casa, potem pa skok v novo zivljenje. saj ves kaj pravijo o pogumnih in ti si zdaj ravno v taksni situaciji, ko lahko samemu dokazes kako velik in spostovanja, predvsem pa ljubezen vreden clovek si! ne smes pustit, da drugi dolocajo tvojo vrednost.

ves kaj! na koncu se bo izkazalo, da ena zelo fina in prijazna in ljubeca in splohinoh idealna zenska ze nestrpno caka nate, da spregledas in pogledas okrog sebe in ugotovis kako je svet lep. da se zbudis in pogledas ven iz svoje bolecine, ki te zaenkrat slepi. sigurno je nekje ena, za katero si ti idealen, samo pustiti moras, da te najde!

pozdrav lea

[radolca]

Lea,

Iz tvojih ust v božja ušesa...mislim, da bi se to le uresničilo. Točno tako sem jaz razmišljal in mislil, da je nekje ena idealna ženska...in ko sem našel njo (po precej dolgem iskanju) sem začel verjeti, da je to res, da so se se mi sanje uresničile. To sem verjel 13 let, do 14. avgusta 2005. Potem pa razkritje, da to sploh ni tako, da...razočaranje, bolečina in dvom če je to res. Ali ni vse zlagano, prirejeno za dnevne potrebe.

Jasno mi je, da se bom moral postaviti na noge ali pa propasti. Ta prva ideja mi je bolj pri srcu in prav imaš. da si sam določaš vrednost.

Cenim iskrenost, to mi je zaenkrat še ostalo od vsega, in cenim iskrene ljudi, posebno tiste, ki ti v oči povejo lepe in predvsem tudi tiste ne-lepe stvari.

lea, hvala za besede, pomenijo mi veliko.

Pozdrav radolca (felix)

[Klinar]

Radolca, Toby !! Sorry, res je hudo, več al manj smo moral to lekcijo vzet vsi.

Zakaj? to je blo prvo vprašanje. A sta dobila nanj odgovor? Valda, še ne, pa ga bosta morala !!! A, kako? No tko, da se skušata POISTITI z vajinima odletelima prjatljema. Kakšno varianto te iste zgodbe, bi pa onadva napisala. Saj se spomnita, kdaj je kdo kaj vstrajal, pa je moral popustiti vajini trmi, pa vse ostale manipulacije, ki se jih verjetno ne spominjata, oziroma se jih prej sploh nista zavedala. Toda to morata mal bolj globoko pogledat. BITI NAJPREJ POŠTEN DO SEBE, če ne, imata šanso, da se bo ista lekcija še in še ponavljala. Kaj se morata naučit, morata vidva pogruntat.

 

No v glavnem je vse, kar se nam dogaja NAŠE OGLEDALO. Kar oddajamo, to nam prileti nazaj na vsaj tretjo potenco. Saj je hudo, ampak tako je.

 

Radolca, kolk poudarjaš brezpogojno ljubezen do svoje partnerke, pa bi ti vseeno svetovala, da primeš v roke kakšno knjigo od Eileen Cady al pa Ken Keyes Jr. Ta dva sta mojstra - njuna razlaga o ljubezni je enkratna.

 

Da slučajno nebi mislila, da to nisem doživela, seveda sem, a sem morala počistiti v svoji glavi. NIKOLI NE POIZKUŠAJ SPREMINJATI DRUGIH, SPREMENIŠ LAHKO SAMO SEBE. IN TO ZADNJE BI REKLA JE SKORAJDA NAŠA DOLŽNOST.

 

Veliko uspeha vama želim in vedita, da vaju vsi podpiramo, kajti pot ni lahka, nekje pa moraš začeti.

 

peace and love

clean

[radolca]

Clean,

Ja, poskušam si naliti čistega vina in dobiti obgovor na vprašanje ki si ga zastavila. V tem trenutku sem še zaslepljen v svojem trplenju in nisem sposoben niti popolnoma razumno sprejeti cele stvari.

Ravnokar je še zadnjič počilo med nama in sedaj je res konec...konec vsega. A ni mi nič hujše kot prej. Zakaj? Ker mi niti ob slovesu ni želela/hotela maliti čistega vina, resnice. Raje se laže in me gleda v oči. Pa oba veva da laže in ji je težko izustiti resnico. V redu. Zato mi ni nič težje ko je res vsega konec.

Imel sem čas in sem se skuliral. V zadnjih 5 tednih sem delal stvari, katere nisem delal še nikoli v življenju (in nekaterih se sramujem), zato da bi jo uspel zadržati.

Ker se ni hotela odzivati na moje prošnje da mi nalije čistega vina, sem pač iskal odgovore sam, pri sebi in s sabo sem želel razčistiti kakšen človek sem (to mi je dobro delo, saj se zavedam da imam napake, da sem vzrok za situacijo tudi jaz), zakaj se je (po njenih vesedah) ob meni čustveno izpraznila in zakaj nisem tega sprevidel še pravi čas. Z besedami mi ni nikoli povedala kaj se dogaja v njej, v njenih očeh pa nisem mogel vsega razbrati. Res nisem vedel da je tako narobe, še psebej ne, ker sva teden dni preden je prvič počilo (ko sem odktil njenega prijatelja) preživela najlepši dopust v najinih 13-h letih - na Pohorju, imela sva se rada kot na začetku, ljubila sva se, uživala in bila srečna. Teden dni kasneje (v bistvu pa že preden sva bilka na dopustu) pa se je pojavil ta njen prijatelj in vse se je obrnilo na glavo. PO razkritju se je zaprla vase, obdala z neprebojnim oklepom in me je popolnoma izločila, vse v imenu da se je čustveno izpraznila in da ne ve kaj hoče, da se mora odločiti.

V iskanju odgovorov teh zadnjih 5 tednov, ni naredila niti pol koraka proti meni, ne še bolj se je oddaljevala in ta njen prijatelj ji je "zvesto stal ob strani". Jaz sem ji verjel, odšla je v Toscano za 5 dni (da bo lahko sama razčistila s seboj kaj hoče) in teh 5 dni je bila v objemu rtega prijatelja v Toscani, zato seveda ni imela časa razmišljati o meni, najinem življenju, Ko se je tudi to razkrilo, pa nima "jajc" da bi mi to povedala v obraz. Če bi mi bi jo cenil za njeno poštenje, tako pa je ne morem in tudi zauopanje je šlo.

V obupnih zadnjih poskusih, vsa se včerakj ponoči dolgo pogovarjala o celi zgodbi, odločila sva se, da si dava čas, da zaživiva svoje življenje in če se najini poti spet srečata greva skupaj naprej, če pa ne se ločiva kot prijatelja. Pa ni zdržala niti 1 dan. POčilo je pred 1 uro in odvihrala je skozi vrata. Morda k prijatelju.

Morda sem jo res želel spremeniti v teh 5-h tednih, pokušal sem vse da bi me slišala, boril sem se zanjo, tudi bedarije sem delal, ki jih nisem nikli prej in jih tudi nikoli več ne bom (to je naredil obup v meni), vendar nenamenoma. Poskusil pa sem nama obema odpreti oči in želel sem da bi res SAMA prišla do spoznanja in odločitve kaj želi, kaj hoče v prihodnje. Pa se je zatekla v laž in objem prijatelja.

IN na koncu mi reče še, da prijatej pri tem nima nič in da ga naj ne vpletam v zadevo (med drugim sem mu želel razbiti gobec in to včeraj, pa sem se potem skuliral, tudi tem forumu in dobrim ljudem tu gre zahvala) in odprl oči.

Danes sem dejansko drugače mzačel dan, z žalostjo v srecu a z vedenjem da sem naredil prvi korak naprej. Lažje mi je bilo.

Resno sem mislil s časom (6 mesecev) čeprav mi bo marsikdo tu očital da sem egoist, da želim le to, da bi se vrnila k mmeni. Ja želim, ampak sem ji želel dati tudi čas, da bi resničmno SAMA prišla do odločitve, do zakjlučka kaj hoče.

Pa tega očitno ni sposobna.

zateka se znova in znova v svojn okpe, k svojemu prijatelju in jaz sem v tej zadevo zanjo megla, moteča megla zaradui katere ne vidi naprej.

V redu sprejel sem to. Zdaj je konec in jutri je nov dan. Začel bom počasi, korak po korak in probal bom biti pošten do sebe. Se kaj naučiti iz te kalvarije. Postati boljši človek.

Z veseljem bom prebral predlagane knjige, saj želim spoznati sebe, preden grem naprej. Nebi želel da se zgodba ponovi ali da bi bil jaz tisti (prasec) ki bi prizadel morebitno mojo novo partnerko nekje v prihodnosti. Želim si biti na čistem ali se lahko spremenim, ali se moram spremeniti, da bom lahko začel znova. Iz nule kot nepopisan list. Težko bo, ker imam kar nekaj življenskih izkušenj, ta pa je prva take vrste.

Ne smilim se sam sebi, ne iščem usmiljenja pri vas ali svojih prijateljih, iščem razumevanje, nasvet in podporo.

Težko mi, malo lažje ker sem se lahko zlil v to črno luknjo.

V srcu bolečina, v razumu strah in v meni obup. To sem v tem trenutku jaz.

Ne me pomilovati, nisem tega vreden.

Pomeni mi veliko, da mi stojite ob strani.

 

Ona se bo zmazala, pa mi ni vseeno kaj se dogaja z njo. Rad jo imam, še vedno jo ljubim, čeprav se ne odziva, čeprav mi laže. NI mi vseeno kam bo šla, kako bo živela a vem da mi boste rekli da to ni več moj problem. Morda res ne a mi ni vseeno. Vem da ne bo šla k temu svojemu prijatelju, vsaj takoj ne (morda pa ji vseeno malo dela vest), vem tudi da me bo razumela, moja čustva in obup šele takrat ko bo šla sama skozi tako kalvarijo a to je že druga zgodba, katere del pa jaz sigurno ne bom več. Bo pa vsaj dojela kaj je naredila meni in mojemu življenju.

 

Tako, zdaj sem se izlil in povejte mi kaj se dogaja v meni, z mano.

[radolca]

Živi in pusti živeti...

To mi je zdaj padlo v glavo, nekje sem moral to že videti ali slišati, čeprav ne razumem poplnoma te misli.

[Ksenia]

ne vem, bolj ko boš pritiskal in vsiljeval svoje mnenje, bolj se bo odmikala - saj veš živi in pusti živeti, vsak rabi svobodo.. verjetno pa ni krivda samo v tistem njenem prijatelju, mogoče se je tole nabiralo že nekaj časa...pa naj ti ne zvenim pretrdo, ker sem šla skozi obdobje, ki je bil zame pekel, dala možnost da se odloči, pustila, povedala eni dečvi, da če bi se borila zanj, mi do kolen ne seže, pa da se mi ne da... ampak da imam adut v rokavu, njegovo hči... danes se vprašam, če ne bi bilo mnogo bolje, da bi se nama takrat poti razšle

Nataly, saj vem, spet spomini

[aiwa]

mucka moja

 

[oona]

Ce sem prav razumela, ne mores kar tako sprejeti, da je konec. Dragi Radolca, moras se soociti s tem. In ne poslusaj nas, ki ti delimo pametne nasvete. Samo eno si zapomni: ko bo mimo, bos mocnejsi. Do takrat pa: Ce se ti zdi, jokaj, smili se sam sebi, delaj kar hoces...minilo bo.

[radolca]

Pisal sem in pisal in izlival besede v lto uknjo, pa sem na koncu na napačno tipko pritisnil in je šlo vse v b..m... približno tako kot v mojem življenju.

Crknjen sem in grem spat, se vržem v to luknjo še sam.

Bom poskušal zjutraj ponoviti vse kar sem napisal...zdaj ne morem, bo morda bolj trezna glava