Kaj je narobe z mano?

[Kalista]

Sploh ne vem, kaj mi je. Nič mi ne manjka. Družina je kar normalna, v šoli nimam problemov, finančno sem preskrbljena...

Zakaj sem potem popolnoma obupana? Ne vidim, kaj je na svetu lepega. Vidim samo trpljenje, bolečino, nesmisel. Zavidam tistim, ki vedo, zakaj živijo. Sem zelo osamljena. Prijateljev skoraj nimam, saj težko navezujem stike. Sicer pa, kdo bi se hotel družiti s tako zakompleksano in depresivno osebo? Jaz že ne...

Rada bi, da bi verjela, da je lepo živeti, da ima vse skupaj nek cilj. Strah me je stvari, ki se še sploh niso zgodile in se morda tudi ne bodo.

Blagor optimistom!

Nimam hobijev, nimam nobenega veselja do ničesar. Živim iz enega dneva v drug dan. Eden mojih največjih strahov je, da bom nekega dne spoznala, za sem zapravila svoje življenje.

Vsak človek naj bi bil edinstven, imel naj bi nekaj, česar drugi nimajo. Jaz že dolgo ne verjamem več v to. V širšem smislu je vsakdo nadomestljiv. Nihče, predvsem pa jaz ne, ni nič posebnega.

Kot je razvidno, imam komplekse glede svoje notranjosti, imam jih pa tudi glede zunanjosti. Vem, da sem grdi rače, ki pa se nikoli ne bo spremenil v laboda. Govorim si, da sem itak pregrda, da bi me kdo pogledal, a ironično sem ravno tako obsedena z zunanjim izgledom. Kljub drobni postavi sem obsedena s težo. Če bi ljudje vedeli, koliko tehtam, bi me imeli za anoreksično. Prišla sem v pekel motenj prehranjevanja in ne vidim izhoda. Rada bi pridobila vsaj takšno težo, da ne bi več ogrožala svojega zdravja, a vsakič, ko se zredim za pol kile, se zasovražim in zopet stradam.

Strah me je prihodnosti, sedanjost pa me ne osrečuje. Je sploh še upanje zame? Se bom kdaj znebila svojih strahov?

Kljub vsem naštetim problemo, ki sem si jih večinoma ustvarila sama, me prosim ne imejte za noro in čustveno nepokretno. Želela sem si le olajšati dušo in se zamisliti nad svojim življenjem. Najbolj trapasto pa se mi zdi to, da imajo nekateri ljudje resne probleme, pred katerimi se moje blebetanje lahko skrije.

Želim si, da ne bi bila takšna, a žal sem. Vsem želim vesel dan

[Marsa]

Dobrodosla Kalista, lepo pozdravljena!

Moram ti reci, da se me je mocno dotaknilo tvoje pisanje, tudi ganilo me je...

Obcudujem tvoj smisel za humor, iskrenost in duha, ki veje iz tvojega posta, obzalujem pa tvojo pretirano samokriticnost.

Zelo jasno znas postaviti stvari pri sebi, tako jasno ne dvomim, da imas kup kvalitet, za katere pri sebi dvomis, da jih sploh imas.

Menim, da ima dosti ljudi podobne tezave kot ti... morda pa vsi ne razmisljajo toliko kot ti, ocitno si zelo razmisljujoca oseba... preresna za svojo starost itd...

Tezko je reci zgolj, saj bo bolje, najbrz pac bo.... Pridejo pa pri vsakomur taksna obdobja, ko razmislja o vseh mogocih podobnih receh in vsakdo je seveda kdaj prevec kriticen do sebe.

Pravis, da ne navezujes stikov ravno najlazje, pa vidim, da si vseeno nekam na novo prisla in podala svoje misli, to je kul!

Morda se bos tu lazje sprostila, ped po ped in plast za plastjo...

Nic te ne veseli, pravis... nekaj te pac mora... ocitno imas npr. smisel za pisanje, morda te to veseli, pa se sploh nisi postekala?

pa bos zdaj, tu.. ?

Mislim, da je ze to zelo veliko, da si tole napisala.

Saj bo tudi zate se zabava, bos videla.

 

p.s. tistole prehranjevanje tvoje... tezko ti recem karkoli, ker ze sama ves vse to, a vseeno se moras po mojem kar 'prisiliti', da bos dobila vse snovi potrebne, ker to delas zase... nekoc bo tvoje zivljenje dobilo smisel, pa je skoda, da bi ti bilo za nazaj zal... in vcasih dobi zivljenje smisel sele, ko se zanj ustrasimo - ko npr. (resno) zbolimo.

[Pujsita]

Kalista, dobrodošla .

 

Mislim,da majčkeno temno zdajle vidiš vse skupaj, ampak ni tako tragično,da ničesar ne bi mogla storiti. Čeprav praviš, da ne vidiš ničesar lepega, ampak nekak si vseeno našla en zelo zelo prijeten kotiček. Opogumila si se in že v prvem postu napisala vse kar te tare, za kar si zaslužiš vse čestitke. Ta korak je najtežji, da si priznaš, da sploh imaš težave, vse ostalo je dosti lažje.

 

Tule imaš dosti vsebin, prijetnih, pa tudi takih da pokukaš vase na drugačen način kot si do sedaj, predvsem pa dosti prijetnih ljudi, tako da bi utegnila tule najti kaj zase .

 

Pa še tole, mislim da nas je kar večina, ki se je dokopala do pomembnih življenjskih spoznanj pobirala iz težkih situacij, tako kot se tebi zdi tvoja, a prav ta obdobja v življenju nam dajo največ možnosti za rast.

 

Vzemi si kaj zase tule, pa dobrodošla med nami še 1x

[tomazslo]

Dobrodošla Kalista...še par stvari boš napisala pol bomo pa navalili nate...te bomo že spravili na noge, boš vidla...jaz sem "grd kokr svinja" (to se nisem sam spomnil, haha), pa me to prav nič ne moti..prav povsovsod zraven pridem, če imam voljo in namen........

[Gazelca]

Pozdravljena Kalista!

 

Te čisto razumem,kaj misliš...ker sem bila jaz tudi taka,nič me ni veselilo,v bistvu čustveno mrtva...in še zdej se mi na čase zgodi,da se zdim sama sebi prava pokora,grda tako na zunaj kot na noter...

Občutek sem imela ,da se samo norčujejo vsi iz mene,še sedaj ga imam...ampak ne več tako pogosto.Vsak dan se videvam z istimi ljudmi,pa se mi zdi,kot da se sploh nebi poznali...ampak samo hodimo eden mimo drugega...in težko bi rekla,da kdo sploh ve kaj razmišljam,kako se počutim...

Vem pa ,da odkar sem tukaj na Lnf-ju...se počutim veliko bolje...

Še pol leta nazaj sem isto,kot ti dobesedno hodila iz dneva v dan....potem se pa ustaviš in zamisliš in spoznaš,da tvoje življenje ne vodi nikamor,se vprašaš kaj zahudiča sploh hočem...?

[Pujsita]

Kakšne iskrene izpovedi, pa za nobenega od vas treh si ne bi mislila, da bi kdaj imeli tovrstne težave, odkar ste tule z nami žarite , Kalista tudi ti si prišla v našo družbo in samo vprašanje časa je, kdaj boš zažarela

[Trudi]

KALISTA dobrodošla

 

Jest bi dodal, al pa se strinjal s tem, da si že veliko naredila s tem, ko se zavedaš oz. veš da imaš težave. Sedaj ji bo toliko lažje (čeprav ne prav lahko, ampak da pa se itn ti boš to zmogla ) rešiti, oz. se jih lotevati tako, da jih boš pregnala.

Tako, kot ti je napisala Marsa......ne bo šlo na hitro, bo pa šlo počasi toda z ustrajnostjo in voljo boš zmogla..........delček po delček, ne vse na enkrat, ena stvar pa nato druga..........

Boš videla, da ti bo življenje prineslo še veliko zadovoljstva in lepih stvari.

 

Najprej pa si začni v tvoji bistri in pametni glavici (to sem lahko tudi sam razbral iz posta) šlihtat stvari, da si uredu, saj vsak človek je lep in ne samo na zunaj toda znotraj in to najverč šteje, da si zadovoljen s seboj, nato lepota (v kar ne dvomim, da si že sedaj) pride tudi navzven, tudi energija ki jo ižarevaš

 

Hobi pa si že našla, SI TUKAJ in to nam je všeč in tudi tebi bo, boš videla , za družbo pa tudi ne bo problem, saj si nam zaupala kaj te 'mori', torej smo že navezali prvi stik in to je navadno najtežje, samo še BPLJŠE BO

 

THE ONLY WAY IS UP......

 

Le pogumno, če padeš ti bomo pomagali, da se pobereš.............JanjaK ima v podpisu pravi stavek in ti to zmoreš x!x x!x x!x

[Pesha]

Nič mi ne manjka. Družina je kar normalna, v šoli nimam problemov, finančno sem preskrbljena...

 

Nimam hobijev, nimam nobenega veselja do ničesar. Živim iz enega dneva v drug dan. Eden mojih največjih strahov je, da bom nekega dne spoznala, za sem zapravila svoje življenje.

 

Nihče, predvsem pa jaz ne, ni nič posebnega.

Pozdravljena Kalista! Tele tvoje besede so mi padle v oči. Mogoče pa nimaš oziroma ne vidiš nobenega izziva v življenju, ker ti nič ne manjka (v prvi vrsti v materialnem smislu). Mogoče je zate preveč poskrbljeno, kajti motnje prehranjevanje navadno izražajo upor proti okolici, češ, če na ničesar ne morem vplivati, bom imela pod kontrolo vsaj svoje telo. Mlad človek se mora odcepiti od staršev in začeti svojo pot! Četudi ti gre v šoli dobro in si finančno preskrbljena, ti svetujem, da si najdeš kakšno dijaško/študentsko zaposlitev, ki ti bo omogočila prve korake k samostojnosti (ne boš visela doma, imela boš svoj denar, ne boš depresivna, ker boš morala delati!, po možnosti z ljudmi).

 

Vsekakor te reši iz položaja le lastni impulz za akcijo! Ne živi v glavi, ker tam ni življenja! Pojdi ven, začni delati, nehaj toliko razmišljati...pa boš začela živeti. Svetujem iz lastnih izkušenj, ker sem bila neko obdobje pravi nihilist, v smislu, a je sploh vredno kaj delati v življenju, itak delaš zato, da se mentalno zamotiš preden umreš Zdaj pa vem, tu sem, da živim, kako kvalitetno bom preživela pa je odvisno od moje volje in kriterijev, ki si jih postavljam.

 

V akcijo punca! Sicer pa si se že zbudila, ko si prišla sem, torej se premika

 

Aja, pa zadnji stavek, ki si ga napisala, mi je všeč. Seveda ni nihče nič posebnega, v možnosti smo vsi enaki, kaj pa naredimo vsak s svojim življenjem, je pa sposobnost vsakega posameznika na izzive v življenju, in ti ravno stojiš pred enim...

[tomazslo]

kok ste ji napisali.........

 

jest mislim tkole....

.....najprej ji bo Nosorog povedal kere kamenčke naštimat

.....Sstane bo kako sol priporočil

.....Contesa bo za naprej povedala ,,,,,Nnino pa pomagal

 

...itd itd......tudi vsi ostali.......

 

jest te bom pa na kufetek peljal.....

 

boš vidla kako bo zlaufal

[Pujsita]

[Amis]

no, kalista...ne samo, da so/smo te sprejeli...dobila si cel kup mnenj, nasvetov...na koncu pa še tomazslo-jev poslovni načrt ...evo, zdej pa sam še AKCIJAAAA ...in to je to....vse ostalo se ti bo sproti pripeljalo

[Trudi]

No vidiš, Kalista Dobrodošla, še enkrat http://www.click-smilies.de/sammlung0304/travesmilies/smilie_winki.gif

[aiwa]

kalista!

dobrodošla na najboljšemu forumu...

če se nam boš pridružila bomo kar lepo poskrbeli zate... tako kot je tomažek rekel... jaz te tudi takoj na kelpet povabim... pa poskrbim za to da bo kašen nasmešek na tvojih ustih. boš vidla da smisel življenja leži v tebi

[Aira]

Kalista

 

Popolnoma te štekam. Tudi jaz imam komplekse glede zunanjosti, notranjosti, in še česa drugega...

 

Obsedena s težo Pregrda da bi te kdo pogledal ma ja... jaz se tudi večkrat počutim pregrda da bi me kdo pogledal pa vseeno gledajo, in potem mi gre na živce, ne štekam zakaj gledajo' saj sem vendar čudna, neprimerna itd.

Mogoče bi nalimala kakšno fotko na LNF-' kot sredstvo proti zakompleksanosti. ne vem no. Sicer pa je važno da se sprejmeš takšna kot si. Ker vsake oči imajo svojega malarja, skladno z vzorci ki jih nosimo v sebi. Tudi jaz sem ful občutljiva na mnenja okolice, sodbe, kritike. Mislim... najprej tipi buljijo, eni prav nadležno, se slinijo itd... potem pade en komentar od zadaj dva komentirata, da imam rit kot da bi mi kdo kumaro not stlačil. Pa ne oblačim se izzivalno, ne izzivam pogledov, včasih si želim da me vsi pustili primiru in se zavlečem v svojo školjko... Imam tudi takšne izpade ... da si želim shujšati taqko zelo da ne bi imela izrazitih ženskih atributov, da bi me ja pustili pri miru.

Shujšala sem kar precej ,saj sem bila pred leti še kar močna. Mislim glih zavaljena ne, ampak močna.

Zadnjič mi je mama rekla... da kaj je to z mano narobe, ker sem se tako spremenila in to in da še nisem zadovoljna. Na žalost obremenjujem tudi druge s to svojo zakompleksanostjo in mi je na koncu žal, ker vse zaserjem' namesto da bi bila hvaležna za to kar imam. Bla bla... moram it ... papa.. nadaljevanje drugič.

 

Aja' vse se da spremenit, če se hoče.

 

 

Cmok

[Guest sstane]

Bla bla... moram it ... papa.. nadaljevanje drugič.

 

Aja' vse se da spremenit, če se hoče.

 

 

Cmok

Kar jutri na torticah

[cosma]

... Imam tudi takšne izpade ... da si želim shujšati taqko zelo da ne bi imela izrazitih ženskih atributov, da bi me ja pustili pri miru.

Ravno, tako prijateljico imam. Poznava se že iz otroških let. Imela je kar precej težav s sprejemanjem sebe in svojega telesa.

 

Pred kakim letom ali dva mi je rekla: ''Celo življenje sem se borila proti temu, da bi bila ženska (beri ženstvena) pa mi je Bog namenil najbolj žensko telo kar jih je lahko. Ne vem, zakaj mi je bilo to tako težko sprejeti.''

 

Imej se rada!

[natrixred]

Kalista, dobrodošla med nami!

[Klinar]

Hojla Kalista, ja, ja, tud jaz morm, da ne bo Tomaž prikrajšan, hahahah

No, resno bi ti položila na srce, da vsaj še dvakrat prebereš TVOJ post.

 

In prvo kar si zapiši za uho je trditev, ki drži 200 % LEPOTA JE NAČIN GLEDANJA.

Če se odločiš, da boš vse kar pogledaš videla lepo, se bo tako zgodilo.

Poglej se v ogledalo in si povej, da si lepa, da si takšna ustvarjena z namenom. Povej si, da si dobra, poštena, kar tudi si, če si to dovoliš biti.

 

KAJ TE VESELI, boš pa ugotovila tako, da se boš spomnila lepih trenutkov iz otroštva. KJA SI RADA POČELA. Podoživi tiste občutke in boš bližje. VERJEMI MI , Kdo smo, Od kod prihajamo, kam gremo, nekateri vse življenje ne ugotovijo, ti pa boš, če ne nebi bila tukaj na našem LF. Verjemi mi.

 

peace and love

clean

 

P.s.:Tomaž predlagal kafe, aiwa na klepet, jaz pa te lahko na kakšno dobro hrano, kakšno, se boš pa sama odločila. Sploh ni panike. Če vprašaš svoje telo, ti bo lepo povedalo, kaj bi z veseljem sprejelo. Ja, Verjeti je tud treba, v dobro na svetu.

[Buddha]

Sploh ne vem, kaj mi je. Nič mi ne manjka.

nimaš znanja še pravega

[natrixred]

...... Najbolj trapasto pa se mi zdi to, da imajo nekateri ljudje resne probleme, pred katerimi se moje blebetanje lahko skrije.

Želim si, da ne bi bila takšna, a žal sem. Vsem želim vesel dan 

Draga Kalista!

 

Moram ti povedati, da se nestrinjam s tabo, glede resnosti tvojih problemov. Ne moreš primerjati svojih problemov s problemi štiri članske družine, ki se stiska v eni sobici, životari ob socialni podpori in ima samo enega starša (na primer mamo)! Pravim, da ne moreš, ker gre za dva popolnoma različna primera, v popolnoma različnih okoliščinah! Vendar pa zaradi tega ne moreš trditi, da je tvoj problem nepomemben v primerjavi z nekaterimi drugimi. Tebi očitno veliko pomeni in ti predstavlja veliko oviro. Tvoje pisanje ni blebetanje, ampak klic na pomoč! Vsak človek je svet zase in vsako življenje je dragoceno! Prepričan sem, da imaš v sebi kvalitete, za katere ne veš ali nočeš vedeti. Prepričan sem, da so stvari, ki jih obvladaš in razumeš bolje od večine, samo poglobiti se moraš vase in jih odkriti! Za začetek, pa potrebuješ malo več samozavesti in prijatelj-a (ico), ki te ne bo izkoriščal (-a), ampak te bo znal (-a) ceniti, kot osebo, kot prijateljico! Zelo dobro bi bilo, da bi se znala ceniti, ampak, če tega ne zmoreš sama, bi bilo za začetek dobro, če bi ti nekdo drug vlil malo samozavesti in ti dal duševno podporo. Vsekakor pa je pomembno, da nadaljuješ potem sama naprej!

Če potrebuješ prijatelja ali prijateljico, mislim, da boš lahko našla koga tu, na forumu! Če ne drugače, name se lahko vedno obrneš, kadarkoli želiš in rad ti bom prisluhnil. Če pa nisi preveč sramežljiva, pa lahko tudi kak pogovor ob kavi. Boš videla, da ni vse tako črno, kot se ti zdi in da je lahko življenje prav lepo, če si ga takega naredimo!

[Aira]

Imej se rada!

Bom!

[Aira]

Aira, zelo me spominjaš name. Tudi jaz sem bila pred leti močna, potem pa sem s pomočjo fitnesa in kolesarjenja shujšala 10 kil in si pridobila čudovito postavico, ki mi jo lahko marsikatera zavida. Ker mi jo tudi res, samo jaz tega nočem vedeti. Na čase me prime, da bi shujšala še 5 kil, da bi potem imela magičnih 53... Ampak pridem do sklepa, da nima smisla, ker je fant itak nor name, dedi se obračajo za mano, imam predobro rit in noge. Razen, če bi razlogi bili duhovni, recimo, da bi se hotela očistiti navlake.

Ti, da si zakompleksana? Če bi jaz bila moški, bi te nadlegovala 100/uro, ker si taka pi.ka. Ampak občutljiva.

Folk, ne se sekirat zaradi zunanjosti ali notranjosti, ali pa se začnite spreminjat. Ni tako težko.

Magičnih 53 x!x - uf kako te štekam.

 

Kar se "sklepa" tiče

 

Kar se tiče čiščenja navlake- to me tudi prime včasih

 

 

 

"če bi bila moški......"

 

hmmm....

[Šiva]

mal pozno vendar DOBRODOŠLA Kalista! xrosex

[Žarek]

Kalista dobrodošla

V soboto sem bila pri mojem učitelju in nam je povedal zgodbo o božanski materi:Ammaji-amritananda.Vprašali so jo kako ji je uspelo se manifestirat na zemlji v teh časih.Odgovorila je: Z LJUBEZNIJO.

 

Potrebuješ veliko željo in zelo jasno in čisto kaj si želiš in uspeh je garantiran, ampak kdaj pa se ne ve:)))))))

 

Srečno, z ljubeznijo

 

sonce

[Duh]

....... Nič mi ne manjka. Družina je kar normalna, v šoli nimam problemov, finančno sem preskrbljena...

Zakaj sem potem popolnoma obupana? Ne vidim, kaj je na svetu lepega. Vidim samo trpljenje, bolečino, nesmisel.  Zavidam tistim, ki vedo, zakaj živijo. Sem zelo osamljena. Prijateljev skoraj nimam, saj težko navezujem stike. Sicer pa, kdo bi se hotel družiti s tako zakompleksano in depresivno osebo? Jaz že ne...

Dobrodošla, Kalista!

 

Ne bom veliko pisal. Rekel bi ti samo to, kar ti je že Clean, da si dobro preberi, kar si sama napisala! Postavljaš vprašanja, na katera potem daješ jasne odgovore! Torej natančno veš, v čem je problem! Strinjam se z vsemi tvojimi odgovori, na tvoja vprašanja! Torej, če veš, v čem je problem, zakaj ga ne rešiš? Samo ti in nihče drug, ne more rešiti tvojih problemov! Prijatelji ti lahko stojijo ob strani, a kako dolgo, če boš negirala ves njihov trud?! Prijatelj ti bo rekel: Luštna in simpatična punca si!". Ti pa mu boš odgovorila nazaj:" Ne, ni res, grda, depresivna in zakompleksana sem!". On ti bo morda stokrat rekel, da se motiš, ampak, če boš kar naprej to ponavljala, te bo imel vsak enkrat dovolj! In tako res verjamem, da jih nimaš veliko! Zatorej punca, vzemi se v roke! Imej se rada, spoštuj se in drugi te bodo spoštovali! Bodi vesela in polna energije in ljudje bodo sami prihajali k tebi, v tvojo družbo in bližino! Svet se ti bo v hipu spremenil in ne bo več tako grd!

In pa, sprejmi ponujene roke, ki so ti jih ponudili člani foruma! Nimaš kaj izgubiti, le pridobiš lahko kaj!

 

Želim ti veliko uspeha in sreče v življenju! Jaz vem, da zmoreš!