Kaj je narobe z mano?

[Amis]

duh dobro si to napisal

[cosmic girl]

Prišla sem v pekel motenj prehranjevanja in ne vidim izhoda. Rada bi pridobila vsaj takšno težo, da ne bi več ogrožala svojega zdravja, a vsakič, ko se zredim za pol kile, se zasovražim in zopet stradam.

Strah me je prihodnosti, sedanjost pa me ne osrečuje. Je sploh še upanje zame? Se bom kdaj znebila svojih strahov?

Kljub vsem naštetim problemo, ki sem si jih večinoma ustvarila sama, me prosim ne imejte za noro in čustveno nepokretno. Želela sem si le olajšati dušo in se zamisliti nad svojim življenjem. Najbolj trapasto pa se mi zdi to, da imajo nekateri ljudje resne probleme, pred katerimi se moje blebetanje lahko skrije.

Želim si, da ne bi bila takšna, a žal sem. Vsem želim vesel dan 

Draga Kalista,

 

popolnoma te razumem, ker sem sama šla skozi isti pekel. Popolnoma isti. Ko sem se leta in leta vrtela v začaranem krogu, se nonstop ukvarjala s tem, kdaj bom jedla, kaj bom jedla ... V bistvu pa je bilo vse to šopanje, praznine, varanje same sebe, bežanje pred problemi in varljiv občutek kontrole. Končno se mi je uspelo iztrgati. Verjemi mi, da se splaca! To ne pomeni, da je zdaj vse ok, ampak da sem končno začela gledati na vse, kar se mi je zgodilo, z drugačne perspektive, od zunaj. Tudi mene je strah. Marsičesa. :o|o: Ampak strah raste s tem, ko stvari držiš v sebi in misliš, da si edina oseba na svetu s takimi problemi. No, pa nisi. In te težave niso nerešljive. Si na super poti, da jih začneš počasi reševati! Meni je ta forum ful pomagal.

Punca, tvoji problemi SO resni, kar pa ne pomeni, da se z njimi ne moreš spopasti! Ne se obtoževati in bodi zadovoljna, da SI to, KAR SI.

Ce hoces, mi pisi na OS. Mogoce bi ti kaj pomagalo, ce bi se kaj pogovorili.

 

Drži se , pa ne obupati, ker si sigurno krasna oseba, samo ti še tega ne vidiš!

 

En pobož zate

 

CG

[Klinar]

Duh, superca, sem vesela tvojga odgovora Kalisti. No, pa tudi sebi si napisal, kajneda . Zdaj veš, da tukaj imaš prijatelje in take, ki jim lahko zaupaš !!

 

Vesela sem za oba tebe in Kalisto !!

 

peace and love

clean

[Duh]

   

Duh, superca, sem vesela tvojga odgovora Kalisti. No, pa tudi sebi si napisal, kajneda . Zdaj veš, da tukaj imaš prijatelje in take, ki jim lahko zaupaš !!

 

Vesela sem za oba tebe in Kalisto  !!

 

peace and love

clean

Hvala, Clean! Hvala tudi za OS, res cenim tvojo odkritost! Žal je vedno manj odkritih ljudi, zato pa še toliko bolj cenim take ljudi, kot si ti, Clean!

Upam, da mi ne boš zamerila, če ti odgovorim jutri, ker danes sem preutrujen in bi moral it spat!

 

Pa lahko nočko vsem skupaj!

[Trudi]

Nč

[Kalista]

Hvala za vse vzpodbudne besede. Moram povedat, da sem jih prebrala šele danes, ker prej enostavno nisem imela poguma. Pričakovala sem kritike in odgovore v smislu: Dej zresni se in nehaj tratit naš čas! :!!: , oz. sploh nisem pričakovala odgovorov. Ko sem pisala sem samo želela le za kratek čas odstraniti breme, ki ga nosim v sebi. Vaše besede so mi res dale misliti, čeprav bom za korenito spremembo (če se bo kdaj zgodila) potrebovala še veliko časa.

Vzela si bom pravico, da se tu v prihodnosti zopet izkričim in potarnam nad sabo in svetom. Upam, da mi boste spet namenili kakšen nasvet in tolažilno ramo.

Zdaj vem, da nisem več sama. Hvala

[Marsa]

Vsec mi je tvoja zrelost in iskrenost, vsekakor si vsakic, stokrat, tisockrat, dobrodosla!

[natrixred]

Vsec mi je tvoja zrelost in iskrenost, vsekakor si vsakic, stokrat, tisockrat, dobrodosla!   

Se popolnoma strinjam z Marso in Duhom!

Kalista, morda nebi bilo napačno, če bi šla kdaj na kavico, s kom od nas?? Škoditi ti ne more!

[krokodil]

Kalista, morda nebi bilo napačno, če bi šla kdaj na kavico, s kom od nas??   Škoditi ti ne more! [/b][/color]

Raje na kaj drugega...kofein zna skoditi no, ali pa na brezkofeinsko

 

Se strinjam, pogovor lahko samo koristi.

[Aira]

Raje na kaj drugega...kofein zna skoditi

hihi...

 

mogoče res...

 

po treh kavicah pri meni res rata malček deliruum tremens anpak ena ne more škoditi po mojem........

le kako se bom drugače učila cele noči .....

[Sončna Vila]

Zgleda da sem malce prebavila tale mrk in da sedaj dajam ven.... Sem zagledala naslov te teme in takoj bušila vanjo, ker bi na nek način rada slišala, da ni nič narobe z mano, da sem čudovita in krasna, ampak kaj.... ko se zavedam, da če tega ne bom slišala od sebe, mi ne bo pomagalo čisto nič oziroma malo.

 

Zadnje čase se sprašujem... a je kaj narobe z mano, da preprosto ne srečam moškega, s katerim bi lahko uživala v partnerskem odnosu.

 

Je možno, da si sama to odklanjam? Ko pride nekdo, pa mu ne dam šanse zaradi neke malenkosti, ki me zmoti? Doživela sem že popolno pitje človeka v prvi sekundi, ko sva se zagledala, zato nočem pristajati na manj...

 

Starejši moški vidijo, kdo sem, znajo to spoštovati... Kje je potem fora v mlajših? Človek, s katerim sva bila eno za en čudovit teden, je iz tujine in starejši od mene 15 let... Rada bi še doživela to. Rada bi to doživljala ob stalnem partnerju.

 

Mah ... ne vem. Zadost imam vsega tega, mogoče je to zaradi tega, ker imajo vse moje prijateljice in prijatelji partnerja, veliko časa preživljajo z njimi, skoz poslušam, kako se imajo ful lepo (in jim iz srca privoščim ), jaz pa še vedno sama.

Ne vem... a sem preveč zahtevna? Kje bo treba začet delat kompromise, sama namreč mislim, da mi jih ne bo potrebno? Kaj pa, če je to samo tisto "nihče mi nič ne more" - "omnipotentno" mladostniško gledanje in se mora vsak nekje pogoditi na nekem področju, da potem dobi vsaj približek?

Nisem taka. Nočem človeka, ki ne bi znal stati ob meni in bi ga morala jaz vodit za roko, vem, da mi je namenjen na kožo pisan človek v vseh ozirih. Da se bova skupaj učila, nevihte previharila z roko v roki, bila zvesta sama sebi tudi v odnosu dveh. In ko gledam na vse tele moje... gotovosti... se primem za glavo in si rečem... kje boš zaboga takega človeka našla, Sončna. Kje se bosta srečala in kdaj, če sploh?

 

Pismu sem na neki ultra kvalitetni pavzi zgleda.

 

Evo, črna luknja, ti dajem vso tole smotano razmišljanje, posrkaj - pretvori - na novo daj ven, vem, da je izvor in konec samo v meni, ampak se izgleda še ne znam lotit tega.

 

 

Sončna

[Buddha]

a je kaj narobe z mano, da preprosto ne srečam moškega, s katerim bi lahko uživala v partnerskem odnosu.

Je možno, da si sama to odklanjam? Ko pride nekdo, pa mu ne dam šanse zaradi neke malenkosti, ki me zmoti? Doživela sem že popolno pitje človeka v prvi sekundi, ko sva se zagledala, zato nočem pristajati na manj...

Starejši moški vidijo, kdo sem, znajo to spoštovati... Kje je potem fora v mlajših? Človek, s katerim sva bila eno za en čudovit teden, je iz tujine in starejši od mene 15 let... Rada bi še doživela to. Rada bi to doživljala ob stalnem partnerju.

[Sončna Vila]

Tenks, srce

 

All we need is smilies Pa se da vse povedat tut skoz slikce...

 

 

Sončna

[Tamburin]

Sončna, saj bo.

 

Zakon ima mnogo bolečin,

toda samski stan nima veselja.

(Samuel Johnson)

[lia]

Pismu sem na neki ultra kvalitetni pavzi zgleda.

 

Evo, črna luknja, ti dajem vso tole smotano razmišljanje, posrkaj - pretvori - na novo daj ven, vem, da je izvor in konec samo v meni, ampak se izgleda še ne znam lotit tega.

Sončna[/color]

 

 

UŽIVAJ NA PAVZI če ne boš znala zdaj, tudi v zvezi ne boš....

SIMPLE AS THAT....

[oona]

<{POST_SNAPBACK}>Sončna, saj bo.       

 

Zakon ima mnogo bolečin,

toda samski stan nima veselja.

(Samuel Johnson)

 

a tko da je to? ...on je rekel sooonce....

[Pujsita]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Mah ... ne vem. Zadost imam vsega tega, mogoče je to zaradi tega, ker imajo vse moje prijateljice in prijatelji partnerja, veliko časa preživljajo z njimi, skoz poslušam, kako se imajo ful lepo (in jim iz srca privoščim ), jaz pa še vedno sama.

Ne vem... a sem preveč zahtevna? Kje bo treba začet delat kompromise, sama namreč mislim, da mi jih ne bo potrebno? Kaj pa, če je to samo tisto "nihče mi nič ne more" - "omnipotentno" mladostniško gledanje in se mora vsak nekje pogoditi na nekem področju, da potem dobi vsaj približek?

Nisem taka. Nočem človeka, ki ne bi znal stati ob meni in bi ga morala jaz vodit za roko, vem, da mi je namenjen na kožo pisan človek v vseh ozirih. Da se bova skupaj učila, nevihte previharila z roko v roki, bila zvesta sama sebi tudi v odnosu dveh. In ko gledam na vse tele moje... gotovosti... se primem za glavo in si rečem... kje boš zaboga takega človeka našla, Sončna. Kje se bosta srečala in kdaj, če sploh?

 

Sončna

 

 

Tule z razumom ne opraviš ničesar razen možganske telovadbe . Tega ne kupuješ kot kakršnokoli drugo zadevo, tole funkcionira približno tako kot s kristali. Začutiš pravega . Še ko se to zgodi si ne znaš z razumom razložiti zakaj, niti ne rabiš

[Sončna Vila]

Buena, kaka huda ikonca

 

Hvala vam za odzive, saj tole je blo tko... me prime enkrat vsake kvatre, pa ruknem ven vsekakor je blo pametno to narest, ker se zdaj ful boljš počutim, pa tudi... ko imaš enkrat svoje misli zapisane na papirju (ekranu, vatever), je dosti bolj jasno vse skupaj, pa se ne moreš več delat, da tega ne vidiš

Sem dobila kick že sam iz svojega pisanja

 

Lia, se popolnoma strinjam s tabo Saj ni, da ne bi znala sama živet, še zlo fajn se imam, ampak kdaj pa vseeno paše imet nekoga ob sebi niti ne vem, če znam prav povedat dosti razmišljam o prihodnosti, še posebej v zadnjem letu, ko sem se začela zavedat, da v življenju ni samo "danes" (pa naj se še tko kontradiktorno sliši ), no, potem pa itak prideš do tega, da ja - imaš samo danes, jutri je negotov.

 

Janja, razum pa itak tule odpove. Tudi res. Pa sama sem tut tolk ubrisana, da točno vem, da se ne bom po razumu ravnala, če me bo zakurlo... No, en malček tam, kjer bo mogoče potrebno, če sama pri sebi še ne bom imela vsega poštimanega, kar bi bilo dobro, da bi imela. Saj veš, no, kaj mislim povedat, sva se že pogovarjale o tem.

 

Tamara, tudi tebi hvala, in

 

 

Sončna

[ribica Katja]

Grrrrrrr!!!

 

Ma prow kaj je narobe z mano?! Zakaj ne morem najt sebi primerne rekreacije?! Vsaka stvar me začne dolgočasit že po enem tednu, vsake druge stvari me je strah...... In potem vsi skačejo po moji glavi, ja mogla bi se gibat, veš kako bi ti blo boljše..... VEM! Ampak kako? Kdaj? Kako naj uskladim nekaj takega s študijem - kako naj najprej najdem nekaj, kar me sploh zanima?! Česar ne bom opustila po parih urah?! HAHA, kar govorite mi, naj se gibljem, ne razumete mene, ne spoštujete mojih čustev in strahov....lahko vam govorit in se smejat MENI. Vam, ki nimate takih ali vsaj podobnih problemov. "Ja pol pa nč, pa bodi celo življenje v sobi" - sej to delam že celo življenje.... ne deluje....

 

Kako se da:

 

-1. najt šport, ki te veseli, te zmatra, ampak obenem ne preveč, te sprošča....

 

-2. uskladit ta svoj šport s študijem, s fantom, z delom, s prijatelji, s časom zase......

 

?!?!?!

[Buddha]

<{POST_SNAPBACK}> uskladit ta svoj šport s študijem,s fantom, z delom, s prijatelji, s časom zase......

HEH , nikjer ne piše,da moraš met fanta˝,preveč se razdajaš, zahtevaš od sebe, usmeri pozornost le v en hobi, dva, za vzhajajočo dušo in vlagaj sebe v kariero, užitek relaxacije že pride, če te razume On

[ribica Katja]

Hvala Bu, bom zaenkrat fanta kr obdržala. Fora je v tem, da jz mam zase vse, kar bi si želela, ni pa v redu, da v tem ni vključenega športa.... Drgač pa je pogovor z bratom sprožil v meni ta monolog.... pa fant je drugače tudi bivši športnik in tudi nekako ne razume.... Ma jz bi res rada našla nekaj primernega zase.