Samski

[rachek]

Bed karma.

 

Saj bo. Jaz sem ze dve leti in pol.

[Ksenia]

kolk smo ljudje hecni, jaz bi pa v tem trenutku najraje uživala sama s seboj in mi gre na jetra da se moram prilagajat.... nikoli nam ni prav ane;

[pomlad]

Hvala za nasvet.

Ne vem a je vreme a so planetki....

Na sprehod (beri:pijačo) grem že tko vsak večer, popldan...

 

 

ampak s temle se pa zelo zelo zelo strinjam

 

Kolikor sem se opazovala, je res fora v tem, da nekak sam še čakaš na tisti "jutri", danes gre pa mimo tebe.

 

Kr neki čakam.

Upam, da me kmalu mine!

[Sončna Vila]

Ehehehe Rachek Grozen si, ne plašit naše pomladi

 

Ja, Selene, res smo smešni... nikoli nam ne-ravnotežje, ki ga imamo, ni prav demet, kdaj se bomo naučili ravnotežje držat, pa naj bo s samim sabo al pa v dvoje, me tut zanima

 

Pomlad, ne čakat, da te mine, UKRENI kaj, da preusmeriš svojo pozornost mene posluš, sem že skoraj izvedenka pri iskanju okolišnic in mašil Ne, mal se zezam, ampak res pomaga, če se lotiš delat kaj takega, kar bo odvrnilo tvojo pozornost od takih misli.

Npr. kaj rada delaš? Kakšno tako stvar, pri kateri se ti zaiskrijo učki in pozabiš na svet okrog sebe? To delaj.

 

 

Sončna

 

p.s. a mene spet neke čudne fore prijemljejo al se mi sam zdi

[rachek]

<{POST_SNAPBACK}>Ehehehe Rachek    Grozen si,

Vem ja!

[pomlad]

Sončna

Odpovedala bom vse obveznosti in šla v gledališče.

Pa nove čevlje si bom šla kupit

Pa še kej za oblečt!!!

JUPI

[Sončna Vila]

No, tko se govori

 

Pa pomisli... nobenga ni, ki bi ti težil... "Daj no se že enkrat odloči, kateri odtenek čevljev ti je bolj všeč, meni se ne da veeeeeeeeč!"

 

 

 

Sončna

[Sončna Vila]

No, tko se govori

 

Pa pomisli... nobenga ni, ki bi ti težil... "Daj no se že enkrat odloči, kateri odtenek čevljev ti je bolj všeč, meni se ne da veeeeeeeeč!"

 

 

 

Sončna

[Ksenia]

Pomlad, pa komu pomežikni na poti,se nasmehni, pa razvajaj se... uživaj v trenutkih ko si sama, ker mogoče prav mogoče se zna narediti, da bodo kasneje to težko pričakovani trenutki, ko boš lahko sama s seboj

[pomlad]

Hvala vsem! Vam jutri poročam...zdele pa šibam še tist denar k ga mam zapravlat!

[Sončna Vila]

Hih Selenca, na kaj si me pa zdaj spomnila

 

Ko sem končala s fantom in sem spet prosto letala naokrog... sem bila najprej prav navdušena nad tem, da sedaj pa lahko vsakemu vrnem lep nasmešek ali pa mu pomežiknem in se "igram" z njim, če mi je všeč

 

(Prej to na žalost ni bilo mogoče... Ker so vedno sledili komentarji ala "Ja, se spogleduješ z njim, ampak si misliš da se ne, jaz pa to vseeno vidim, ker vidim skoz... Ker si nesigurna vase, rabiš potrditev od drugih, ker ti je jaz ne dam." Hah, keri cajti. :xx!: Sem pa res rajš samska. )

 

 

 

Sončna

[Ksenia]

aneda... mi je žal, ker nisem znala uživati v samskem stanu in sem še takrat ko sem bila sama, trpela zaradi neuslišane ljubavi, sicer pa pismo kolk je to delč nazaj

[Sončna Vila]

Telefonski pogovor z atom ravnokar.... :xx!:

 

Da še vedno nimam nobenega fanta, da je to že smešno, da noben ni dovolj dober zame, da se zmišljujem :xx!:

Ko sem ga vprašala, če mojim otrokom privošči takšno otroštvo, kot sva ga imela midva z bratom ob njiju, je začel se ven mazat, da je življenje težko - ja, saj, glih to!!! potem pa ni treba, da še s partnerjem serjeta en po drugem in po otrocih, halo? x!x

 

Je model že mal pozabil, da sva se na morju pogovarjala točno o tej temi in v malce bolj umirjenem tonu in da me je popolnoma podprl v mojih razmišljanjih in bil celo pozitivno navdušen nad mojim razmišljanjem glede partnerstva, ki je vsekakor bolj zrelo kot pa sta ga z mamo imela v mojih letih

 

Adijo pamet... everchanging world...

 

Time changes,

love changes,

and best friends become strangers...

 

Tole mi je eden od mojih bivših govoril vedno, pa mu dam popolnoma prav... Kar navadi se, Sončna, svet je pač tak... danes tako, jutri drugače... starši pa tut, zgleda.

 

 

Sončna

[Ksenia]

miška, dnevi so takšni, naj te tale klic ne spravi v slabo voljo... pa verjetno je poslušal in poslušal in ima sprane danes mal možgančke... si predstavljaš šok, da mu rečej, joj, a veš, da sem vama glih mislila omenit, da ker ne najdem primernega fanta sem si omislila dečvo nasmešek? jesss.... uživaj

[Sončna Vila]

Hehe, da si ne bom res kaj takega zmislila pa prišla z mojo zelo dobro prijateljico tja pred njih, zanjo tako ali tako vesta, da je istospolno usmerjena

 

Bah, sta smotana... saj bo že Sem že boljš volje, samo tisti moment se mi je zdelo mal bolano, pa sem rabila eno uravnotežitev Sej se hitr zrihtam, saj veš

 

 

 

Sončna

[Aira]

<{POST_SNAPBACK}>

Da še vedno nimam nobenega fanta, da je to že smešno, da noben ni dovolj dober zame, da se zmišljujem  :xx!:

 

 

 

tega pa jaz ne štekam. kaj pa njih briga to koga imaš in koga nimaš.

[aakhut]

<{POST_SNAPBACK}>

 

da se zmišljujem  :xx!:

 

 

ja...dej nehi se zhe zmishljevat....

 

666 zlomkou...tralala

[Florijan Cvetko]

<{POST_SNAPBACK}>tega pa jaz ne štekam. kaj pa njih briga to koga imaš in koga nimaš.

 

Briljanten um mi je nekoč potožil, da je biološki neuspeh, ker nima bioloških naslednikov. Pri oseminsedemdesetih je še vedno v eni noči prebral disertacijo in bil sposoben naslednje jutro pri zajtrku o njej resno debatirat, kljub temu, da ni iz njegovega področja. Pa kljub temu mu je bilo hudo. Res.

 

Ko se staramo, vidimo svojo sled v svojih otrokih in učencih, če jih imamo. In če jih ni, smo prepričani, da za nami ne bo sledi. Razen tega vemo, da je starost lepša, če jo preživljamo v dvoje. Zato si želimo to tudi za svoje otroke. Sončna, mogoče si tvoji starši želijo vnukov? Je to tako zelo neverjetno ali nenavadno? Da oče ni izbral pravega načina, je jasno, in seveda ne gre obravnavati nespoštljivosti, ko se odrasli vtikujejo v zadeve drugih odraslih, pa čeprav so njihovi otroci. Ampak. Kri ni voda. Starejši ko sem, bolj sem v to prepričan.

 

Aja, kritiki, ne trudite se z očitki, da sem pokroviteljski. Sem. Vem. Starega psa se ne da novih trikov učiti, in ta stari pes se niti ne bo trudil. Velja tudi za starega zajca.

[sysyphe]

To, da si misliš, joj kak je meni hud, ker sem sam, in ubog, je en navadn EGOTRIP.

 

Res.

 

V samoti se velik duh zave svoje veličine, bednik pa svoje bede.

Arthur Schopenhauer.

 

Mislim, da smo vsi malo tega in malo onega, kar pa je gotovo, je spoznanje samega sebe.

 

Meni se ne zdi taki problem biti sam, nevezan, bolj me skrbi samote, tistega, ko vidiš da okrog tebe enostavno ni ljudi, da so to ljudje, ki jih ne moreš sprejet, in tak' dalje.

 

V nedeljo vsi na meditacijo v Tivoli.

[Florijan Cvetko]

Sizif, pa kaj je s tabo in egotripom? Današnji buzzword?

[sysyphe]

Florjan Cvetko, ti si faca.

 

Ampak, če si na primer učitelj, in če si vzgojil toliko in toliko rodov v dobre ljudi, potem ti nima bit kaj žal.

 

Kaj pa nekdo, ki ne more imeti bioloških potomcev. Zdaj, al' to je stvar fizike al psihe, vseeno, stvar je podobna.

 

Jim Morrison, kakorkoli je bil oboževan in genialen, ni mogel v treznem stanju končati z dekletom.

 

To je to.

 

Wide & open, nimaš kaj.

[Aira]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Jim Morrison, kakorkoli je bil oboževan in genialen, ni mogel v treznem stanju končati z dekletom.

quote]

 

 

res? ma ja.... mogoče potem na koncu bolj, ko je bil že ves sfukan od mamil in vsega.

[sysyphe]

No egotrip je beseda za napihovanje ega, in zdi se mi, da ga včasih napihujeo, včasih praznimo.

Dosti razmišljam o tem, maš prav, in vidim, kako smo prežeti s samim sabo.

[Sončna Vila]

<{POST_SNAPBACK}>

 

ja...dej nehi se zhe zmishljevat....  

 

666 zlomkou...tralala

Zlomk, let', da se nate ne spravim, k pol si pa naj* ... tko al drgač... x:Dx

 

 

Sončna

[Sončna Vila]

<{POST_SNAPBACK}>Ko se staramo, vidimo svojo sled v svojih otrokih in učencih, če jih imamo. In če jih ni, smo prepričani, da za nami ne bo sledi. Razen tega vemo, da je starost lepša, če jo preživljamo v dvoje. Zato si želimo to tudi za svoje otroke. Sončna, mogoče si tvoji starši želijo vnukov? Je to tako zelo neverjetno ali nenavadno? Da oče ni izbral pravega načina, je jasno, in seveda ne gre obravnavati nespoštljivosti, ko se odrasli vtikujejo v zadeve drugih odraslih, pa čeprav so njihovi otroci. Ampak. Kri ni voda. Starejši ko sem, bolj sem v to prepričan.

Ja, seveda si moj ata želi vnukov, to mi je jasno že od mojega 20-tega leta, ko me je začel spraševat, kdaj bom kakšno malo štručko naredila. Nor je na otroke Seveda je bilo takrat še dosti prezgodaj za kaj takega, tako da sva se samo režala na to temo.

 

Tole danes pa... mislim, totalen spust. Vsaj kar se mojega doživljanja njega tiče. Nekak spoznavam, da imata moja staša eden o drugem velikokrat prav, tudi kar se negativnih mnenj tiče, čeprav skušam čimbolj objektivno gledat in predvsem videt v vsakemu dobre stvari (kdaj se res spustita na nizek nivo eden pri drugem ). Jah, jebi ga, me življenje uči integracije dobrih in slabih delov zgleda

 

Zakaj downhill? Ker ata točno ve, da si tudi sama zelo želim otrok, in da bo temu, da bo nekoč dedek, zelo zelo težko utekel. Downhill zato, ker sva se poleti o tem pogovarjala ene tri ure in se je v vsem strinjal z mano, ko sem mu končno po nevemkolk razlaganja uspela razložit svoj pogled na to vse skupaj - razmerje, partnerstvo, družina. Zdaj pa kar nekaj. Ko da bi bil kura, pismu.

 

Saj mu ne zamerim, ampak me je vseeno zabolelo, ker je to stvar, za katero sem si mislila, da mi je nikoli ne bo potrebno poslušat z njegove strani. V bistvu me je zabolela deluzija njega? Damn. Še veliko se imam za naučit o svojih starših, zgleda.

 

Vem, da kri ni voda, čutim to pri vezeh doma, čeprav so daleč od idealnih. Ko imaš človeka rad ne glede na to, kakšne piz*** dela, vedno mu prožiš roko, pa naj je za most ali pa za "klofuto", ko jo potrebuje. Vedno si tam.

 

Eh. Veš da tudi jaz že vidim nadaljevanje sebe v svojih še nerojenih otrocih. Bite me.

 

 

Sysyphe, ti pa tudi res imaš zmenke z egotripom zadnje čase, ane ane

 

 

Sončna