Samski

[duško]

Če je stamina punca in se je "spravila" nate...in ji ti prbijes, da se dobro da si punca, sklepam, da je s tabo neki narobe. Al si pa tako napisal? Ampak ker jst mal drazim in ti se vec prbijas po tem, sklepam da si res en bongo. Lahko pa razlozis TI kaj vec, da si bom mislil drugače.

 

lp

[Florijan Cvetko]

<{POST_SNAPBACK}>Če je stamina punca in se je "spravila" nate...in ji ti prbijes, da se dobro da si punca, sklepam, da je s tabo neki narobe. Al si pa tako napisal? Ampak ker jst mal drazim in ti se vec prbijas po tem, sklepam da si res en bongo. Lahko pa razlozis TI kaj vec, da si bom mislil drugače.

 

lp

 

Duško, naj ti bo. Saj bom počasi pisal, boš lahko sledil:

 

Torej, stamina se spravi name.

to je zame OK.

Zakaj? Ker je punca.

In puncam je včasih všeč, če se spravijo na koga.

 

Viš, saj ni težko, duško. Saj boš zmogel, ne skrbi.

[El Nino]

<{POST_SNAPBACK}>Sam te je pa ena ornk zmešala zdele...jo že dolg poznaš?     

 

mah ne zdej sem že ornk zmešan.. in čakam da kero spoznam... hihi, pol pa na vrat na nos... upam da tud kaj bos...

[pač ena]

Hehe... Florijan, jaz sem vse skupaj enako razumela kot Duško in se mi je njegov komentar čist primeren zdel... No, pa sej si zdaj razložil tako, da te tud vsi "butli" razumemo, a ne?

[duško]

aaa.bongo sm jaz.

ampak ej, če bi prvi stavek v odgovor na moj stavek pustil, ostalo zbrisal, bi blo čist zadost.primerno.če ti že ni blo jasn da sm mogoče narobe razumel.

Meni se vrne bongo.

Tebi pa Godina.

 

lp

[Mick]

Tolk so samski tule, da se že od sile kar drug na drugega spravljajo....

[duško]

 

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>Samska sem, pa kaj! 

 

 

Vaše izkušnje?

 

 

Jast pravim da delaj to kar ti srce govori če ti je cool da si samska zakaj bi morala imet enga če ti je OK. Sam se morš tud sama vprašat a pa je res to da ti ni do tega da bi mela enga rada? Pa sej to se sprašujem> a pa vi folk sploh čutitete potrebo po ljubezni! Čeprav itak da jo sam ko tko vidm kaj se dogaja naokoli! Kaj pa sploh je drugega še lepšega v življenju kot da maš lohk enga rad in da ti on to vrača da z njim preživljaš vse lepe, prijetne in pa tudi bolj žalosne in sive trenutke življenja! Kaj je lahko lepšega kot da osrečiš nekoga tak kot si, saj ni lepšega kot kot osrečiti nekoga! Čeprav ni mačji kašelj najti neko sorodno dušo s katero bi postopal po poti življenja!

HaVe A Nice Day &

[El Nino]

mitja evo care... hihi se vidi da si pravi primorec.... hja nvem enim nam ni življenja brez ljubezni.... eni si pa mislijo da obstaja tud tako življenje hihi ampak o takih nebi nič vedu

[konj]

<{POST_SNAPBACK}>

no tko sem pa samski... in looking to end this... kolk časa se to vleče, že kšn mesec sej sploh ne vem... hihi joj, čist tumač... t"

 

A komi en mesec? ... Ti predlagam, da si vzameš mal cajta....Sej veš, tist kar hitr pride, tud hitr gre... Pol te pa skrbi, da prehitr in preveč menjaš..

[konj]

<{POST_SNAPBACK}>V življenju imamo vsi zmeraj neke okoliščine, ki nas tako ali drugače omejujejo. Mislim, da tiste povsem popolne svobode ni mogoče doživeti (razen če si finančno toliko podprt kot kakšen Bill Gates npr.). In na le-te sami posamezniki običajno nimamo nobenega vpliva. Tudi to je eden izmed razlogov, da si jst ne pustim vsaj na tem mojem privatnem področju nobenega poseganja izven mojih želj. heh...verjamem, da se marsikomu zdi 11 let samskega stanu zelo dosti....ampak verjemi tudi, da so to najsrečnejša leta mojega življenja do danes  .

Ne trdim, da je kaj narobe s partnerstvom - niti najmanj. Vendar žalostno opažam, da precej ljudi vstopa v veze in ostaja v njih iz povsem napačnih razlogov. Eden izmed teh je - da ne bi slučajno ostali samski. Tudi sama sem pričela svojo prvo in edino dolgoletno vezo iz čisto napačnega razloga - zato se je končala tako kot se je in hvalabogu, da se je. Ker tisto ni bilo življenje, ampak vegetiranje. In točno to je tisto, kar jst opažam pri 95% ljudi, ki jih poznam. In gledati te ljudi je v dno duše boleče - zame.  In vztrajen opomin, da je moja svoboda neprecenljive vrednosti.

 

 

Se strinjam.... Pa fajn je, ko vidiš, da je še kakšen takega mišljenja... Jaz sem tud samska že tam okoli 10let... pa šele proti 30tim romam, .... Pa ja, se sliš veliko, ampak enostavno tko pride. Sem prezgodaj padla v neko zvezo, preveč zares vzela vse skup, medtem ko se je on samo igral z mano.... in se mi je zamerilo vse skupi, pa neumno mi je bilo.... in me tako potem dolga leta ni prijelo, da bi kaj takega ponovila. Pa ne srečaš nobenega takega, ki bi te prepričal, in tako pol ne vidiš smisla biti v neki zvezi, za katero že vnaprej veš, da jo bo kmal konec. Škoda energije... In tako ostaneš samski... in kmal ugotoviš, kolk je to fajn, si svoboden, kako se ti ni treba skoz neki ozirat in prilagajat drugim, več časa posvetiš sam sebi, si sam sebi zadosten...itd. Sčasoma se ti to kar zažre v kosti...

Drugače pa si zadnji dve leti želim po dolgem času začiniti življenje s kako svobodno zvezo,...pa ugotavljam, da je tud zato treba srečat ta pravega. Tko,da me še vedno povleče nazaj v samski (pri-)stan.

In še vedno si težko sebe predstavljam, da bi živela z nekom, skrbela za otroke..... Uf, pol nimaš pa NIČ časa zase ...

[stamina]

Uhh matr, ste bili pridni. Vseh citirat se mi ravno ne ljubi )

 

Florijan Flower, nisem se spravila nate, samo z argumenti sem ti želela pojasniti, da se pač ne strinjam s teboj glede te zadeve. Sem pa v neki drugi temi nekje v morju postov prebrala eno tvoje drugo mnenje glede razmerij ter odnosa do partnerja (mislim, da pri varanju) in si me prav fasciniral s repliko. Če bi jih več tako mislilo, bi verjetno tudi jst zdej bila v partnerstvu, če ne kje poročena (grrr...ta beseda ima meni prizvok smrtnega greha ).

 

Mitja22....v enem prejšnjih postov sem priznala občasno potrebo po (kakor si se ti izrazil) ljubezni. Vendar si si tudi sam odgovoril v bistvu - najti nekoga, ki je ljubezni vreden je v današnji družbi skorajda nemogoče. Ni potrebno, da je ravno sorodna duša (meni), vendar je pa nujno potrebno, da me zna spoštovati s vsemi mojimi dobrimi, čudaškimi, neprijetnimi in še kakšnimi lastnostmi. In tega v današnji družbi manjka - spoštovanja. Če jst neke npr. značajske lastnosti ali pa načina dojemanja iste stvari pri svojem partnerju ne razumem in se popolnoma razlikuje od meni znanega, še ne pomeni, da je napačen, je le drugačen - spoštovanje le-tega je nekaj najtežjega, se strinjam, ampak tudi nujno potrebnega za zdravo, srečno in prijetno zvezo. Žal, je to veščino osvojila in dojela le peščica ljudi. In jst imam samo sebe dovolj rada, da potem raje živim sama, kot pa z nekom, s katerim takšnega odnosa nimam in ga ni mogoče vzpostaviti.

 

Konj (kako to, da si tak nick izbrala ). Hja, tko je. Dlje smo samske, težje bo kakšen tip prišel do našega srca. In to iz razlogov, ki si jih napisala plus vse tiste napake, ki jih opažamo pri npr. svojih prijateljicah, jih skusimo na lastni koži in seveda tudi zaradi tega, ker z leti praviloma (ni pa nujno, heh) duhovno in emocionalno rastemo. V 20-tih je bilo dovolj, da je tip bil postaven, pa npr. črnih las, s krasnim nasmeškom, da smo si rekle, ajd, pa probajmo. Danes mora nekdo izraziti precej več kvalitet (karakternih in mentalitetnih), da sploh razmišljaš, če bi temu človeku podaril urco ali dve svojega časa ob kavi, da ga spoznaš in šele potem razmišljaš o nečem globjem. Z izjemo tistih, katere si zavestno izberemo za kratkotrajno zabavo, pa še takšen mora pokazati mal več, kot pa da mu je bistvo življenja, da gre vsak dan v gostilno na pir. In na moje resnično presenečenje, je slednjih kar precej.

 

Pri takšnem tempu življenja in pri takšnem upadu osebnih kvalitet (ali pa imam jst samo smolo) bo po mojih pričakovanjih čez kakšnih 10 let možnost videti poroko in nevesto enaka srečanju s NLP-jem. Kar je btw men čist ok. bo več zadovoljnejših ljudi hodilo po svetu.

 

Naj opozorim, da je to le moje mnenje in moje prepričanje. Vsem srečno poročenim in vezanim, se opravičujem. Ampak samo tistim!

Popravljeno 21. februar 2005 -> stamina

[El Nino]

itak nkol ne traja... (dvoumno interpretacijo prosim)

[aiwa]

odvisno kok se trudiš, tok tud traja

[ESTRELLA]

ljubezen mora biti brezpogojna

[Alone]

Oj, dragi forumovci. Kot vidite sem čisto nov tukaj. Zakaj sem sploh začel pisati. Ma ne vem, v bistvu vem pa mi je kar težko priznati. Sem namreč že pri skoraj pri 30 pa še vedno samski. Ne vem zakaj ampak enostavno si ne upam bližje k dekletu in ji reči tiste čudovite besede "rad te imam ". Ja vem, nikakor ne smeš pristopiti direktno s temi besedami, vsekakor je za to potreben pogovor, večkratni, da se z osebo spoznaš, jo občutiš, že kaj zaupaš... Vse to zem že doživel. Naprej si pa ne upam. Zakaj? Iz strahu, da bom zavrnjen, da ne bom sprejet. Hočem imeti nekoga blizu, mu zaupati, saj sem precej čustvena oseba.

 

Kdo mi zna povedati, kako prebiti ta led.

[pomlad]

<{POST_SNAPBACK}>Oj, dragi forumovci. Kot vidite sem čisto nov tukaj. Zakaj sem sploh začel pisati. Ma ne vem, v bistvu vem pa mi je kar težko priznati. Sem namreč že pri skoraj pri 30 pa še vedno samski. Ne vem zakaj ampak enostavno si ne upam bližje k dekletu in ji reči tiste čudovite besede "rad te imam ". Ja vem, nikakor ne smeš pristopiti direktno s temi besedami, vsekakor je za to potreben pogovor, večkratni, da se z osebo spoznaš, jo občutiš, že kaj zaupaš... Vse to zem že doživel. Naprej si pa ne upam. Zakaj? Iz strahu, da bom zavrnjen, da ne bom sprejet. Hočem imeti nekoga blizu, mu zaupati, saj sem precej čustvena oseba.

 

Kdo mi zna povedati, kako prebiti ta led.

Nečesa kar še nimaš ne moreš izgubit! Probaš, saj več ko ne ne moreš dobit. Je pa dejstvo, da živimo zato, da se po padcih vzpenjamo!

[Alone]

<{POST_SNAPBACK}>Nečesa kar še nimaš ne moreš izgubit! Probaš, saj več ko ne ne moreš dobit. Je pa dejstvo, da živimo zato, da se po padcih vzpenjamo!   

 

Ja drži, ampak bojim se padca x!x , nekako se bojim te dobesedne besedne zavrnitve:bomb:. Poznane so mi zavrnitve pri poslu, v sluzbi,... Na tako osebnem nivoju, kot je to se mi zdijo pa kot... Ma ne vem, a se mi to dogaja samo v glavi? Morda, oz najbrž. A mi lahko napiše svojo podobno izkušnjo, al pa kakšen nasvet namig, kako premagati to negotovost . Hvala

[pomlad]

Napit se ga je treba

Ne hec. Ti bom povedala, kaj sem jaz delala včasi, pravzaprav še vedno. Pomagala sem si z vilinskimo simboli-res so mi pomagali, pa seveda tud z močjo misli. Vse kar si zamisliš, to se zgodi. Ne ravno v tistem trenutku, ampak prej ali slej!

[Alone]

Ne to pa ne bo šlo . Nisem abstinent, toda sem mnenja, da alkohol ne bo prinesel karkoli pozitivnega. Meni paše kakšno pivo ali kozarec vina samo na kakšni veselici ali fešti, kjer se naplešem in gre vse za sproti ven . Sicer pa alkohola ne. A obstaja še kakšen drug stimulator?

[mushi]

Alone, si hecn.

Brezveze da te je tako strah. Je pa bolje tko kot da kr butneš z besedo na dan.. a veš naj se iz dejanj vidi prvo.. Potem pa se tko zazna tiste drobne znake naklonjenosti, pa pogumno naprej, ne da se umakneš..

Je takih decov premalo..

Vsi se neki zaženejo takrat, ko še sploh niti prbližno ni prav čas. Itak pa mogoče bo pa punca prvi korak naredila.. Sam ne zbežat.

Ne obremenjuj se z mislijo na zvezo z osebo ki ti je všeč, prijateljstvo te lahko daleč pripelje, do vsega kar si želiš.

[skwo]

<{POST_SNAPBACK}>Oj, dragi forumovci. Kot vidite sem čisto nov tukaj. Zakaj sem sploh začel pisati. Ma ne vem, v bistvu vem pa mi je kar težko priznati. Sem namreč že pri skoraj pri 30 pa še vedno samski. Ne vem zakaj ampak enostavno si ne upam bližje k dekletu in ji reči tiste čudovite besede "rad te imam ". Ja vem, nikakor ne smeš pristopiti direktno s temi besedami, vsekakor je za to potreben pogovor, večkratni, da se z osebo spoznaš, jo občutiš, že kaj zaupaš... Vse to zem že doživel. Naprej si pa ne upam. Zakaj? Iz strahu, da bom zavrnjen, da ne bom sprejet. Hočem imeti nekoga blizu, mu zaupati, saj sem precej čustvena oseba.

 

Kdo mi zna povedati, kako prebiti ta led.

 

 

to,da nikakor ne smeš pristopiti z direktnimi besedami...,kao pa drugače? seveda je to nekaj normalnega,no vsaj meni,če ti je nekdo všeč mu poveš direkt.kar je lepega naj se ne bi bali.poznam te občutke in tudi skoz te faze sem šla ampak sedaj je pri meni to takole,da kar si želim povem.če si želim,da me nekdo objame mu to povem.ker se niti ne bojim zavrnitve,ni me strah,ker sem iskrena in to pričakujem od drugih.seveda pa me mogoče bolj drži,da nisem direktna občutek do te osebe.nerada spravljam nekoga v nelagodje in to je edina bremza,ki me drži.zanašati se na občutja in se učiti.kar narediš se mi zdi prav.

moj način tega preboja je bil ta,ko sem se v sebi vprašala kaj se mi lahko zgodi,če me oseba zavrne?kakšne posledice ima to,če nekomu nekaj povem,ga prosim?ali me to lahko ubije?ali povzroči kako veliko škodo?ali sem lahko zmotjiva?so drugi brez napak?ja ko sem si odgovarjala na taka vprašanja,sem prišla do zaključka,da kako so otroci prisrčni s vprašanji in zakaj?zato ker so spontani,neobremenjeni kaj je prav in kaj ne in saj sem sama lahko tudi prisrčna s tem,ko pač samo vprašam.dejstvo je to,da le dejanja te pripeljejo do takega občutja,da ti le dejanja dajejo in razvijajo instink.pri meni je bilo tako.imela sem seveda ljudi okoli sebe ,ki so mi bili v pomoč,na katere sem se jezila v sebi kako brezobzirni so,brez sočutja,posluha ampak na koncu jim rečem,da so imeli prav.

začneš seveda z malimi stvarmi.malim "tveganjem"ampak vsekakor je treba začeti in zamižati,storiti.

res je ,da ravno te izkušnje nimam,da bi mi bil kdo všeč .no to je druga zgodba.ampak sedaj ...,se nikoli ne ve ker sem začela živeti kar mi je podarjenovem ,da bi šla naravnost v izkušnjo.

na koncu še moje mišljenje o tem kako prebiti led.

alone,reci si oz.,zamisli si kakšne rezultate v tebi,tvojih občutenj,te je pripeljalo tako razmišljanje,ki si ga imel do sedaj?nič ni večno,tudi razočaranje ne.

enostavno bodi tisto kar si želiš,prepusti se samemu sebi.

ta drugi stimulator si ti sam oz.,tvoja hotenja po spremembi.preživel boš

[skwo]

tole sem pozabila pa moram napisat pa čeprav glih ne paše v to temo.kot mulec sem bila kar pretepaška,nabila sem vse dečke in ko sem odrasla ,sem vedno govorila v sebi ali na glas,da mene bo dec sam enkrat mahnu pa bo šel rakom žvižgat.no pa sem se poročila in ko sem bila v dejanski situaciji,ki mi je bila podarjena,sem pač nucala kar neki časa in kar nekaj jih prestreči in dec še ne žvižga rakom...tako ,da dejanje ,ko si v tisti situaciji se dosti drugače odvrti.zate mislim tako ,da ne se bat zavrnitve in pšosledic.bodi pripravljen sprejeti kakršnokoli in vsako vzami za dobro,ker verjamem ,da dobiš le odgovor na tvoje vprašanje.

[mačky]

:xx!: Uh, sem se spomnla... en moj bivši, sem dobila od njega prvič, sem se neki cmerla, pa smilila sami sebi, res sm bla baba neumna, čez 14 dni sem dobla še drugič, :xx!: vmes sem si celo za tolažbo dobila še enga tipa, za vsak slučaj (jao...) pol sem pa hkrati oba pustila, en se je jokal takrat, en se pa še zdej, bodo mene tipi j... nikol... Prej so itak vsi dobil dvojno porcijo nazaj, zdaj ko gledam drugače na stvari, se mi sploh ne dogaja da bi še srečala koga takšnega. Tako kot je rekel moj sedanji, ko pri eni ni vedel a je bik al konj al kera druga žival in jo je pustil, da je že preveč trpel, da bi koga takega prenašal, isto pa jaz mislim.

 

Uradno bom pa sama (OK sem sicer vezana, sam sem si pustila vso svobodo, razen ne sme se parit z drugimi živalmi , zarad tega sem njemu podtaknla vilinski simbol za zvestobo, za vsak slučaj, zase pa itak vem, da ne bom ) dokler ne odprem mačky d.o.o. pa obračam svet kakor se men zdi, pol bo tud tko, da se bo vedl kdo je gospodar - upam, da bo enakovreden partner (strenirala sem ga pa tko, da me bo itak počakal da grem čez to zanimivo izkušnjo... , hm sam to ni bla moja ideja ne ne, da nebi kdo mislu )

Predenj se bom poročila, cccc bom ful rpeštudirala če se bom res s pravim, to bo potem za dalj časa, pa še mogoč bodo otroc in hočem,da uživajo življenje maximum, predporočna pogodba bo pa tud

[skwo]

OK sem sicer vezana, sam sem si pustila vso svobodo, razen ne sme se parit z drugimi živalmi , zarad tega sem njemu podtaknla vilinski simbol za zvestobo, za vsak slučaj, zase pa itak vem, da ne bom x:

 

 

sebi si pustila svobodo,njemu pa podtaknila vilinski simbol za zvestobo ali verjames,da te na poti z njekom,ki bi zacela graditi nek partneršip,da te na tej poti ne bi poustilo zanimanje za tega človeka in bi ti bil samo on interesanten za vse dni?na kak način pa misliš,da bi ga lahko prevarala ali on tebe?saj ne za hudo vzet,sam neki se mi poraja ob tem tvojem razmišljanju.biti svoboden pod enim pogojem.tako nekako slisim.bi bila raje sama kot pa tvegala,da se spari z drugo "zvalco"