Samski

[light]

V tem je lahko več resnice, kot bi si mislili na prvi pogled. Ustvarja se posameznike, ki niso zmožni partnerskega življenja.

 

S tem se pa strinjam. Všeč bi mi bilo, če bi se malo več razpisali o tem, namreč zakaj, kako,.... potem bo tudi rešitev lažje najti,....

[Sensei.]

S tem se pa strinjam. Všeč bi mi bilo, če bi se malo več razpisali o tem, namreč zakaj, kako,.... potem bo tudi rešitev lažje najti,....

 

jst sm od Antoninusa pričakoval, da bo kj več povedu sam sem že sicer neki hotu objavt, pa sm vidu da je vse skup za en drek, tko da sm se vzdržu

[amber]

Moje mnenje je, da je to stvar posameznika, mogoč ne sreča nobenga ki bi mu bil toklo všeč, da bi bil z njim dalj časa al pa je rad pač sam v svoji družbi.

 

Jaz vem da zame to ni. Men je fajn, da sem z nekom, do takrat...ko je še vse krasno in se da delat kompromise...

[janko]

Moje mnenje je, da je to stvar posameznika, mogoč ne sreča nobenga ki bi mu bil toklo všeč, da bi bil z njim dalj časa al pa je rad pač sam v svoji družbi.

 

Jaz vem da zame to ni. Men je fajn, da sem z nekom, do takrat...ko je še vse krasno in se da delat kompromise...

 

z drugimi besedami...

babo fukat, dokler se je ne naweličaš, a ne? simpl as det

v veselje najstnikov z radovednimi lulčki želim čim več tako razmišljujočih (po swojih kriterijih seweda popolnih)amberinih somišljenic

 

 

enostavno imeti rad, ne soditi, sprejemati, razumevati, prilagajati, odpuščati... ... ma dej janko... pa ke ti žwiš s takimi nepraktičnimi neumnostmi

[Gandalf]

Hočeš reči, da večina posameznikov nima časa niti zase kaj šele za "sopotnika".

[amber]

Ah dej Janko škoda besed, ker nisi razumel kaj sem želela povedat.

 

Ja imeti rad in ne soditi, sprejemati..vse to.

 

Sej škoda, ker sem sploh kaj napisala. Itak odhajam iz te teme, ker mi sploh ni. Ker kako in kaj je s tem, je stvar vsakega posameznika. In ja ko gre vse po zlu in se ti podre svet skupaj z vezo, nekateri izberejo smrt, sedaj vem in razumem zakaj.

[Antoninus]

Tokrat en palec za Jankotov post

 

Nekateri so res videli prihod nove svobode v svetu, kjer je vse stvar naše izbire. Delam, kar mi paše, uživam. In še all time favourite: Lahko delam, kar hočem, ker sem nenavezan. Po drugi strani pa, kot je omenila amber, ljudje delajo tudi samomore, ko se jim podre svet skupaj z vezo? Kateri posamezniki zdaj niso "normalni", tisti ki so svobodno nenavezani in si puščajo vso svobodo, hkrati pa naj bo svoboden tudi drugi (Ej veš, bejbi, sm si najdu eno novo, ampak good news je pa, da si tud lahko najdeš enga novga ) ali tisti, ki kao čutijo pregloboko in so potrebni obdelave Sanje Rozman in kake vojske terapevtov? Ali pa je ves problem samo v doseganju ravnovesja, zmernosti - zmernost je taka fajn beseda, kadar ne vemo, za kaj bi se odločili, jo privlečemo na dan. Kaj mislite?

[Guest VilaSonca]

kaj češ lepšega kot bit z enim dober frend v harmoniji in si prizadevat, da ti ne tolčejo ven razne finte pač pa probat met lep lep odnos brez pretresov, če ni treba. tak brez obsojanj, očitkov, pogojevanj. kaj čmo, zmedeni smo. če se mata dva rada in si ne bosta skakala v lase za brezveze, mata že lepe šanse za prijateljstvo.

 

nič si ne želim bolj kot met ob sebi prijatelja-sopotnika, pa če mi prinese rože ali ne, moški pač pozabljajo in tega jim ne gre očitati. znajo drugače prav lepo presenečati in pokazati ljubezen.

[Andreja:)]

enostavno imeti rad, ne soditi, sprejemati, razumevati, prilagajati, odpuščati... ... ma dej janko... pa ke ti žwiš s takimi nepraktičnimi neumnostmi

 

http://www.cosgan.de/images/more/bigs/a194.gif

[Antoninus]

S tem se pa strinjam. Všeč bi mi bilo, če bi se malo več razpisali o tem, namreč zakaj, kako,.... potem bo tudi rešitev lažje najti,....

Za moje pojme najboljša teorija (beri: najboljša meni znana) o psihičnem ustroju človeka je prišla od Lacana in potem od Žižka. Če blazno poenostavimo, lahko rečemo, da je ključ tega problema izginjanje avtoritete, ki omogoča formiranje avtonomne osebnosti prek identifikacije (ja, vem da se sliši paradoksalno). Če tega ni, človek ne zmore iti čez načelo ugodja ali drugače rečeno: stvari dela za to, ker je to ugodno in ne zato, ker je to prav. Ko ugodje izgine, se obrnemo in gremo. A ni to značilnost današnje družbe?

[nimbus]

avtonomne osebnosti prek identifikacije

 

no, mogoče še svoj lonček pristavim. sliši se totalno adijo ampak je res. ko je eckhart tolle napisal "a new earth" ga je povabila oprah v svojo oddajo in sta naredila 10 uro in pol dolgih oddaj. vse sem pogledal. oprah rulez. ok, zdej pa zares. fora je, da smo praktično vse naučeni in naša identifikacija z umom je osrednji problem. vendar ta um ni samo individualen temveč historičen in kolektiven. keč je v tem, da naši problemi niso naši problemi, temveč problemi koletivne psihe. naše osebne probleme jemljemo preveč osebno. spet paradoks. recimo, ko smo ravno v odnosih... me pusti dekle in se javno počutim ponižanega in ne vem kaj še, izgubim smisel itd. in si prerežem žile. to je še najmanj osebni problem človeka. to je družbena zadeva z velikime d-jem. preko družbe sem dobil večina navodil, kako se moram ob različnih priložnostih počutiti, kako moram ob različnih priložnostih reagirati. tudi, ko se dva dobita, jima družba vsili neke idela o medsebojnem dopolnjevanju, neskončni ljubezni in kaj jaz vem kaj še. dejstvo pa je, da se dva samo dobita. FERTIK. sej ni treba santa barbare delat čist iz vsake fige. bom pustil tukaj stati... mi je pa zelo všeč, ko pravi eckhart... tako kot so se že mnogi filozofi opekli pri iskanju ene osnovne entitete, za katero bi lahko rekli, da je večna... "this too shall pass". edina konstanta je sprememba.

 

P.S. kar se pa jankota tiče, se pogojno strinjam v tadnjem odstavku... ampak njegov prejšnji post je biu pa ravno ne imeti rad, ni počel drugega kot sodil, ni sprejemal, ni razumel in se ni prilagaju, o odpuščanju bi lahka delu disertacijo. torej praksa manka. če pa to počne samo do boljše polovice, potem je pa to egotrip CREME DE LA CREME.

 

[Andreja:)]

... cinizem ...

[Antoninus]

Hočeš reči, plehkost.

Plehkost kot odsotnost globokih vezi.

 

avtonomne osebnosti prek identifikacije

Indeed. Ali v lacanščini: Odtujitev v simbolnem Zakonu je pogoj za pravo separacijo.

[The Dude]

V zvezi s to odsotnostjo pa me najhuje plaši to, da četud so lahko vezi globoke, izzvenijo. Nehote. In si sredi ničesar .

Zaradi tega ne vem, katero stanje je v človekovem življenju resnično, ali je to stanje vezi / bližine ali pa smo v resnici vedno čisto sami, ker je vse začasno namišljeno. Če nič ni trajno, potem itak nič ni resnično!

Upam da je vsaj v večnosti kaj boljše in ni teh zastrašujočih sprememb.

 

Lahko zelo močno nekaj doživiš, tudi če se ne navežeš. Doživiš in greš dalje.

[Antoninus]

Če nič ni trajno, potem itak nič ni resnično!

Upam da je vsaj v večnosti kaj boljše in ni teh zastrašujočih sprememb.

To je pa razsvetljena pozicija. Kar ni večno, ni vredno našega truda, bi rekel Buda. Za večnost pa rajši vzemi s seboj kak časopis, ker je to lahko zelo dolga doba.

Strast vedno izzveni, zato je pa potrebna zavezanost kakšnemu skupnemu cilju, nazoru. V antičnem Rimu so na prime na strastno privlačnost gledali z nezaupanjem, niso dopuščali poroke na osnovi tega, ampak so iskali med partnerjema concordio - složnost, kot bolj dolgoročno zadevo.

[free]

Ja, vseeno mislim da verjetno mnogi ljudi ne bi zemanjali izkustva globine za praznine oziroma neizpoljnjenost. ceprav je to trend. Hocem rect, v resnici nikomur ni zal za izkustvo, ki ga je dobil v vezi ki je prinesla tudi neka globja obcutenja. Pravzaprav sem preprican, da bi morda mnogi rekli, da je zato sploh vredno ziveti. Vprasanje pa je, ali to, neko globino v resnici dozivijo!

Tako vem, da ce mnogi ljudje veze v resnici bojijo, ker vedo, da veza neizbezno prinasa tudi izzive, slabe izkusnje itn. Ampak kar je pri tem najbolj pomembno je morda to, da ko na koncu potegnejo crto, pridejo do zakljucka, da je bilo vredno.

Ali bolje: bolje ziveti, pa ceprav tudi boli, kakor zivljenje vedno opazovati le s strani.

Za vse je potreben pogum! Kot za samskost, tako tudi za partnerstvo. - V obeh primerih pa zato, da neglede na to za kaj se odlocimo, da temu sledimo po svoji vesti in poti, ki se nam zdi primerna. Izivi bodo vedno in ravno te so morda smisel zivljenja.

 

Ja, verjetno mora ali bo moral vsak clovek to ugotoviti najprej sam, torej katero "stanje" je zanj primernejse v dolocenem obdobju zivljenja.

 

In cetudi je v resnici vse namisljeno kot pravis, se vedno potrebujemo proces, ki pripelje do resnicnega zavednja tega, ki se bo pokazal sele takrat ko bomo neodvisno in srecno lahko ziveli tako v partnerstvu ali brez njega. Takrat, ko partnerstvo ne bo neizbezno za naso osebno rast. Ker zal najveckrat ni neizbezno, saj se ravno v partnerstih lahko pokaze najvec nasih vzorcev, stvari, ki jih nismo predelali predvsem v odnosu do nasih starsev in tega kar smo od njih podedovali. -Tu pa se srecamo z karmo! In ce govorimo o karmi, pomeni, da verjetno nujno govorimo o izkustvu, spoznanju.

Torej v kolikor smo resnicno lahko srecni brez neke partnerstve veze, kot si jo predstavljamo, je to morda vredu. Toda to morda pomeni tudi ne imeti nekega notranjega hrepenenja po tem da vseeno smo v vezi z nekom.

 

Ce nic ni trajno, kot pravis, potem je torej vseeno cetudi umremo sedaj?

Cemu potem tako velikanska moc inkarnacije, reinkarnacija, rast cloveske zavesti, itn? Mar se ti ne zdi da torej vseeno IMA smisel, da tako rojstvo in smrt imata smisel, s tem pa morda tudi partnerski odnosi, brez katerih se zivljenja na tem svetu pravzaprav ne moremo prestavljati (odnosi v sirsem pomenu).

 

Pravzaprav je ravno sprememba tista, ki bi se jo clovestvo najmanj morali bati! In ravno sile nazadovanja, ki z orodjem strahu onemogocajo razvoj cloveske zavesti, katere namen je tudi razumevanje, izkustvo enosti.

 

Strah je tista sila ki bremza ljubezen. In kot je nekdo povedal: "Neznanja bi se morali bati, na pa novega spoznanja!"

 

... in pravijo da je edina stalna stvar v vesolju ljubezen.

o tem presodite sami.

 

Aja, pa ne me narobe razumet; osebno ne zagovajam ne samskosti in ne partnerstva in obratno, oziroma nocem bit pristranski.

podajam se en vidik razmisljanja o temi:

 

SAMSKO ŽIVLJENJE - prisila ali izbira?

Pogovor v studiu z Renato Bokan

(18:30) Živeti samsko življenje za marsikoga predstavlja izziv. Še posebno, kadar se za to nismo odločili sami. Ponovno smo soočeni s tem, da osmislimo svoje življenje in prevzamemo tudi določene obveze, za katere je bilo v skupnem življenju poskrbljeno. Vse to lahko doživljamo, kot napor in velik stres. Nasprotno pa ljudje, ki so se za samsko življenje zavestno odločili, govorijo o tem, da jim to prinaša veliko izpolnitve in osebnega zadovoljstva.

V zvezi s to odsotnostjo pa me najhuje plaši to, da četud so lahko vezi globoke, izzvenijo. Nehote. In si sredi ničesar .

Zaradi tega ne vem, katero stanje je v človekovem življenju resnično, ali je to stanje vezi / bližine ali pa smo v resnici vedno čisto sami, ker je vse začasno namišljeno. Če nič ni trajno, potem itak nič ni resnično!

Upam da je vsaj v večnosti kaj boljše in ni teh zastrašujočih sprememb.

[nimbus]

Ooo naši globoki vodnjaki,

in hči planin,

napolni naše duše,

naj se ptice neba

in laznina zemlje,

napaja iz žalosti

naših globočin.

 

poet preresno jemlje ta svet,

menihu zanj prav nič ni mar,

medtem ko mi plačujemo položnice

in razpravljamo o smislu...

le česa, vas vprašam zdaj

 

 

[nimbus]

Jaz teh debat sploh ne štekam. Ampak me zanimajo. Prebiram, ne ravno zbrano, redno pa.

 

Mantis, zdajle ti bom naredila eno hudo krivico. : Kako ti znese preživet dan?

 

in pol majo mene za cinika

 

maš pa jajca. js si mantis ne bi upu vprašat kej tazga

 

[nimbus]

men je blo pa o klošarju všeč napisano. celo tako, da nisem imel kaj za komentirat. predvsem tisto o nuji po družbi pa čeprav te zavrača. nemarnost, neumitost itd. so pa pač dejstva in ni bila žaljiva oz. nespoštljiva. imam s klošarji isto foro oz. z marginalci. pritegnejo me ker mislim/upam, da mi majo kej fajnga/novega za povedat in to je bilo tudi bistvo razlikinega posta. tko, da mantis funkcionalno si totalno nepismena. me pa zanima kaj ti prispevaš k svetu s tem svojim jamranjem in godrnanjem. na eno vrženo kost napišeš tak jamrajoči traktat, da bi se te še cankar usmilu.

 

no, da vidmo kolko vrstic bom delež

 

[nimbus]

se opravičujem mantis, ampak tvojih postov res ne zmorem do konca prebrat. ko greš takoj na osebno raven me vse mine. merkatorjeve reklame spadajo v tej primerjavi med svetovno klasiko.

 

[nimbus]

Nimbus, midva bova kmalu podobna tropu. In Mantis eni osamljeni živalci. Jaz se tega ne grem več.

In? Kako si ti kaj?

 

uf, razlika, meni gre kar dobro. končno sem prišel do svojega časa in se spet lahko malo ljubiteljsko ukvarjam s filozofijo. ravnokar sem prebral zanimiv odsek o človeški svobodi. gre pa nekako takole. marx je bil mnenja, da bo tehnologija odpravila vso trpljenje človeštva s tem, ko bodo stroji proizvajali in bodo imeli ljudje več časa za prostovoljne aktivnosti. temu ernst bloch pravi leisure society. no, marx je bil mogoče res preveč idealista in je očitno mislil, da bodo ljudje, ker jim pač ne bo treba delat, hodili v knjižnice, obiskovali predstave v drami itd. no, bloch pa pravi, da obstaja svoboda le tam, kjer obstaja tudi nujnost, ker je v bistvu njen protipol. tako kot eckhart pravi, da nasprotje smrti ni življenje, temveč rojstvo. življenje kot brez nasprotja, absolutno dano, das ding an sich, dasein, eksistencial itd. no, torej obstaja teza, da ko se preneha delo, preneha tudi svoboda. no, tko vidiš se malo igram z mislimi. sicer so bolj na abstraktni ravni in niso tolk osebne narave ampak zaradi tega nič manj sladke.

 

te ne bom vprašal kako pa kaj ti, ker to bi pa za filozofa zvenelo čisto preveč osebno.

 

eko, pa lahko noč, samice in samci.

 

[nimbus]

marx predstavlja levo krilo hegla, ki kot vemo, je zagovarjal idejo absolutnega duha, ki se v tem svetu kaže preko dejanj ljudi, narodov. v dialektičnem procesu, kao, stremimo k razvoju. lahko, da je marx mislil, da je njihova fevdalna kultura, miselnost in mentaliteta preživeta, ker "perish" ima veliko prevodov, ni pa mislil fizično uničenje ljudi kot takih. vsaj, da bi do sedaj kaj slišal o tem. marx je politični ekonomist. ljudje pišejo marsikaj. sploh pa zdaj, ko je Kapital postal spet priljubljeno branje. sploh ne vem kdaj so začel uporabljat besedo holokavst.

 

[free]

Zelo posplosujes. To je pac tvoj pogled ali bolje tvoja izkusnja. Ni receno, da je tudi izkusnja drugih ljudi.

Kakor komu torej. Je pa morda res to kar pises precej prisotno. Napihnjen baloncek zelje, strasti, ki se razpoci in ostane 0.

Nas pusti prazne. No, vidis in ravno to spoznanje morda privede do potrebe po tistem globjem, drugacnih odnosih, drugacnem dojamenju, drugi perspektivi, cutenju in dusni zadovoljitvi in ne zgolj fizicno astralni potrebi.

Oziroma morda bi lahko rekel: brez teme, ne moremo spoznati svetlobe.

 

Ce oseba ne razresi stvari pri sebi, se mu lahko okoliscine ponavljajo iz veze v vezo. Zato ni kriv partner, temvec oseba sama. Najveckrat pa je lazje reci, drugi so krivi, ali partnerstvo ni vredu, namesto, da se soocimo s samim seboj.

A tvoje posplosevanje kaze morda na to?

 

In ko clovek ugotovi, da problemi niso v drugih, temvec vvecini v njemu samem, vsaj vecina takih, ki se ticejo odnosov, custev itn, potem je iz partnerskih odnosov lahko potegnil veliko.

Zavedati se pomeni to tudi ziveti. Razmisljati, misliti, brati, se pogovarjati, ipd... pa ni nujno, da pomeni, da smo nekaj tudi dejansko ozavestili. Zato se jst tolk ponavljam

Sicer pa kaj ti govorim... imas tvoje stalisce, trdno stojis za tvojo odlocitvijo samskosti. Kar pa ti v resnici ne verjamem, ker kljub temu se vedno o tem zelis diskutirati, se pogovarjati. Torej predvidevam, da v sebi se vedno nisi povsem prepricana ali ti samskost v resnici odgovarja.

 

ti zase najbolj ves, itaq.

 

...

Če pa govorimo še naprej o tej temi, pa samsko ali skupno življenje in spremembe v njem :

vzpon, padec, neuslišanje, zamenjava objekta, neizpolnjenost, ljubosumje,

 

vse, kar prinaša to področje, vse to skratka niso ravno spremembe, ki si jih želimo, razen prijetnih

zato jih valda ne maramo

[free]

A res verjames? Dvomim, ker po pisanju sodec mi izgleda da te vere ne zivis.

Razmisljas drugace, dvomis, itn, kje je sele fizicni nivo udejanjanja te vere. No, pa saj nisi edina,... vsi imamo polna usta in premalo dejanj.

 

prosim. me veseli, da so ti vredu itaq.

 

Spet posplosujes. Jaz bi rekel rajsi kakor komu. To se spet nanasa na tisto kar sem prej pisal: da nekaj resnicno ozavestiti, razumeti, kar pomeni se zavedati tudi odgovornosti, skoraj sigurno pomeni tudi spremembo dosedanjega nacina v delovanju, v praksi, na zemlji, v vsakodnevnem zivljenju, odnosih ipd.

Vse drugo pa je zgolj razmisljanje, pogovarjanje, branje, to ali ono... torej sele pot k zavesti, udejanjanju. Zato potrebujemo dolocen informacije slisati veckrat. Obnem pa isto povedano lahko danes slisimo drugace, kakor smo razumeli vceraj.

Seveda video prispevek gleda tisti, ki ga ta tema zanima. Knjigo bere tisti ki ga ctivo zanima. Zakaj ga zanima pa je drugo vprasanje.

Se povsem strinjam. Ni nujno da se clovek odloci za to ali ono pot. Poti ali moznosti je najveckrat veliko.

Tudi to, da se nekdo ne opredeljuje biti samski ali ne, temvec enostavno sledi temu kar zeli v dolocenem trenutku je pot.

Bolj se mi zdi pomembno, da sledimo sebi, ne zgolj mentalnemu prepricanju. Pa tudi ta je lahko na mestu v kolikor reflektira povode duse. Svoji notranjosti. V praksi pa (po moje) niti najmanj ni lahko.

 

 

...

Sicer to tudi jaz verjamem, da mora bit nekaj več kot tole tukaj.

 

Odkar sem malo več na forumu, sem že vidla tvoje linke od Studira 112 in si pogledala že marsikateri filmček. Hvala za te informacije

 

Vendar pa mislim, da tukaj niso povedali nič novega, nič takega, kar ne bi bilo že znano.

Razen da nekaterim odgovarja biti samski in jih partnerstvo niti slučajno ne zanima, nekateri so preprosto tako hladnokrvni ali brez potreb, eno takšno sem poznala, je rekla, da se čuti dovolj močno za to in ne rabi moškega, ker ima v življenju druge prioritete.

[free]

Cist mozno, ceprav se s tem ne strinjam.

Mislim da je "dobro" partnerstvo predvsem odvisno od tega kolk sta dva spucana oziroma kolk imata spucan pri samemu sebi in seveda tega kolk sta pripravljena delat na odnosu! Se ukvarjat, poglabljat, pogovarjat, soocat z izzivi itn.

Mislim da je tolk samskosti danes predvsem zato, ker se ljudem enostavno ne da ukvarjat s samim seboj!

Saj si sama povedala, zakaj pa bi se ukvarjali s spremembami, ki jih nocemo.

Clovek je skoraj vedno sel po liniji najmanjsega odpora do zadovoljitve osnovnih nagonov in potreb s cimmanj truda.

 

Fajn je povedal V praksi je to tezje realizirat. Nekdo se mentalno preprica, da mu je vredu, ker se je partner spremenil, v sebi pa blokira custva, ker se recimo partner sedaj manj ukvarja z njim/njo. To glih ni realizacija. Je zgolj pot do tega, ki kaze, da bi bilo dobro, da se sooci s svojimi obcutki izgube prejsnjega odnosa, kjer je recimo prejemal vec kot sedaj.

 

Se vprasam: A nase duse res imajo razlicne priorotete?

 

To mi bolj zgleda polaganje odgovornosti v roke "boga" kakor zavedanje lastne odovornosti do okoliscin nasega zivljenja.

Morda je nekaj na tem kar pravis, ampak bi bil mogoce bolj zadovoljen z drugacnim argumentom pojasnjevanja iste ali podobne zadeve.

 

 

Tudi ko nekaj vsebuje močno navezanost, se podre ali delno podre, ko se mi skozi čas spreminjamo. S spremembo zaradi osebne rasti in izkušenj , drugače vidimo.

 

Mi je en filozof rekel, da ljubezen ni trajna, ampak moraš ljubit spreminjanje partnerja in se prilagajat.

 

Prilagajata pa se lahko le, če imata srečo od zgoraj, da so vama v dušo zapisane podobne prioritete in spremembe v enakem času, tako da ostaja vedno dovolj ljubezni, da hodita vzporedno.

 

Na to pa je težko vplivat sam od sebe in tud zato je tolko samskih.

 

Zanimiv post! si se poglabljala

Ti si danes prvi šel na osebni nivo in jaz sploh ne vem, kje si pri meni videl kdaj kaj takega ; kdo je koga prvi žalil s funkcionalno nepismenostjo?

Ti si to prvi rekel, ampak neupravičeno, saj si kasneje povedal, da sploh ne bereš mojih postov, saj ne pričakujem.

Ampak tudi vtaknil si se pa ti vame, ne jaz vate. To naj bo jasno.

Mnenja enega takega kot sem jaz, ne zmoreš razumeti, praviš da zaradi odpora in mojega "osebnega nivoja" : očitno bistvo zate ni pomembno, ker vidiš samo ta osebni nivo, ki je nepomembni balast.

 

Nato pa daješ z nekokakšno grobostjo in robatostjo tukaj vsem vedeti, kot da bi ti edini lahko imel prav ali kot da bi to, kar ti rečeš, imelo nadpomembno in večjo težo glede na degradiranje mnenja drugega. Pa čeprav v resnici nisi niti prisluhnil.

Kar se mene tiče, se ti res ni treba trudit, če je pretežko.

Sposobnosti razumeti drugega, ki bi presegalo zgolj neko tvojo sodbo v smislu intelektualne manjvrednosti drugega, nisi pokazal, a rad pa to nalepko intelektualno manjvrednost prilepiš drugemu, medtem ko sam zase recimo ne vidiš, kako zelo pa si ti sam s takim načinom na osebnem nivoju , ki ga ravno tako pripišeš drugemu?

Za razliko od mene pa vse lepo zaviješ v celofan z veliko prijaznimi smeški, da izgleda malo lepše. Opravičevat pa se mi tud ne rabiš, če ne bereš, pa žalit pa pol tudi ne moreš, pusti raje, če ne gre.

 

Ampak jaz sem danes vsekakor imela point. O tem že veliko let razmišljam, iz svoje glave, za razliko od tebe, brez da bi upoštevala, kaj je kdo kdaj o tem napisal.