Prebrali smo..

[Guest Jeti]

Jaz sem pa tole prebral dons zjutrej.;

tale nebesni urar ima veliko dela ... samo ne z urami ... z ventilatorji ... kresničkin je že n-ti

 

***

 

in kako ste danes prišli v šolo, službo

 

Tisoč življenj - tisoč oblik gibanja

[Cookie]

Dobila na mejl

 

Pri darovanju organov so javnosti zamolčane bistvene stvari

Damjan Likar

Vse navedbe so iz knjige Renate Greinert Rdeča zanka

Vir: revija Aura, marec 2010

 

Konec minulega leta smo lahko v medijih zasledili podatek, da 90 odstotkov

Slovencev podpira darovanje organov in da v naši državi pridobijo premalo

organov. Premalo darovanih organov pa zdravniki pripisujejo tudi

zapletenosti zdajšnje zakonodaje. Zato bo že v začetku letošnjega leta na

vladi prenovljen zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa, ki

bo med drugim uzakonil t. i. domnevno privolitev, da bi se torej vsakega

posameznika štelo za darovalca organov ob smrti, razen če se jasno izreče,

da temu nasprotuje.

 

Povsem drugačno mnenje o darovanju organov pa ima Nemka Renate Greinert, ki

v knjigi Rdeča zanka opisuje svojo hudo izkušnjo, ki jo je doživela, ko so

odvzeli organe njenemu petnajstletnemu sinu. „Povsem nepoučena o tem, kaj v

resnici pomeni odvzem organov, sem dovolila, da so me transplantacijski

zdravniki zmanipulirali. Vsak si mora sam pri sebi priti na jasno, ali

verjame, da je človek, katerega organi so živi, truplo – kot nam skuša

dopovedati transplantacijska medicina – ali pa umirajoči in zato živ

človek,“ pravi Greinertova. V nadaljevanju navajamo nekaj zelo zanimivih

odlomkov iz omenjene knjige.

 

Možgansko mrtev človek je še zmeraj 97-odstotno živ

 

Transplantacijska medicina šteje možgansko mrtve osebe za umrle. Tako jih

označuje šele od zadnje polovice 20. stoletja zato, da bi umirajočim ljudem

lahko odvzeli žive organe. Ampak človek po možganski smrti še ni mrtev,

temveč kar 97-odstotno živ. Avtorica se sprašuje ali človek res nima

pravice umreti nerazrezan? Pravi, da transplantacijska medicina degradira

„darovalca“ v objekt reciklaže, sprejemalca pa v „človeka iz lego kock“, ki

ga je mogoče predelovati in dodelovati.

 

Kot navaja v knjigi Rdeča zanka, dr. Wainwight Evans, specialist, ki je iz

protesta zapustil svetovno znani transplantacijski center bolnišnice

Papworth v Cambridgeu, ni več hotel sodelovati pri operacijah, pri katerih

živim ljudem odvzamejo srce. In to se ne dogaja samo s srcem. Takole

pripoveduje: „V eni od vodilnih učnih bolnišnic je bila štiridesetminutna

operacija odvzema ledvic neke 'možgansko mrtve' mlade ženske, žrtve

prometne nesreče, skoraj končana, ko je kirurg zaprosil asistente, naj

telesu odvzamejo nekaj tkiva, medtem ko je ledvice položil v hranilno

tekočino. Med operacijo so bila umetna pljuča priklopljena, da se ledvice

ne bi začele razkrajati. In ko so jih odklopili, se je zgodilo nekaj

nepojmljivega: 'truplo' je zahlastalo po zraku. In to se je ponavljalo

znova in znova.“ Dr. Evans je prepričan, da darovalec še lahko čuti

bolečino, in to pojasnuje: „Pri vsaki operaciji se lahko zgodi, da se

bolnikov krvni tlak in utrip nenadoma izredno zvišata. To je pri normalni

operaciji znamenje, da bolnik čuti bolečino ali je pod stresom in je treba

temu prilagoditi anestezijo. Enako se dogaja pri presajanju organov, toda

tedaj redko kdaj dajo anestezijo, ker kirurg domneva, da darovalec ne čuti

ničesar več.“

 

Zdravnik priznal, da žalujočim lažejo

 

Vodilni zdravnik z oddelka za intenzivno nego odkrito pove, da osebje

žalujoči družini, ko mora sprejeti težko odločitev, ali naj privoli, da bi

njihov ljubi sorodnik postal darovalec, laže. „Malo se je treba zlagati.

Trdimo, da odvzemamo organe po smrti. Nikoli nisem bil toliko pogumen, da

bi rekel drugače. Če bi jim povedali, kaj se v resnici zgodi, sem

prepričan, ne bi bilo nobenega darovalca več.“ Isti zdravnik pravi: „To

odkrito povedano pomeni, da v operacijsko dvorano pripeljejo bolnika, ki

diha in mu utripa srce, priklopljenega na naprave za ohranjanje

življenjskih funkcij.“

 

Kot navaja Renate Greinert v svoji knjigi, ji je neki zdravnik izjavil: „Ko

postane bolnik potencialni darovalec organov, se miselnost medicinskega

osebja spremeni in vse poteka hitreje. Ne obravnavajo ga več kot bolnika,

potrebnega zdravljenja in skrbi, temveč le še kot truplo z utripajočim

srcem.“ Greinertova je kirurga, ki je odvzel njenemu sinu organe, vprašala:

„Zakaj ne poveste javnosti vsega o darovanju organov?“ Takole je odgovoril:

„Če bi javnosti razkrili vse, ne bi dobili nobenih organov več!“

 

Anestezisti odklanjajo sodelovanje pri presajanju organov

 

Dr. Hill, vodilni anestezist v bolnišnici Adden brook, Anglija,

pripoveduje: „Od trinajstih anestezistov jih sedem ni hotelo več sodelovati

pri odvzemu organov. Z njihovimi pogledi na življenje in smrt ni bilo več

združljivo, da so morali dajati darovalcem organov anestezijo, jim celo

predpisovali sredstva zoper bolečine, kar pomeni, da ni šlo za mrtve osebe,

ampak za žive.“ Enojne organe (srca, jeter, pljuč) je mogoče odvzeti za

presaditev samo tedaj, če človek še diha in mu še bije srce, sicer ti

organi za presaditev niso uporabni.

 

Obstaja tudi dokumentarni film o diagnostiki možganske smrti, namenjen

izobraževanju v medicinski stroki. V njem se zelo jasno vidi, da se

domnevni mrtvec, pripravljen na odvzem organov, še premika.

 

Transplantacijska medicina vztrajno označuje možgansko mrtve osebe za

umrle. V najvidnejše nasprotne dokaze takšnemu pojmovanju sodi gotovo tudi

dejstvo, da lahko možgansko mrtve nosečnice donosijo zdrave otroke in da

možgansko mrtvi moški lahko doživijo celo erekcijo in pasivno spočnejo

otroke. Dr. Estol je pokazal dramatični videoposnetek človeka, ki se je

potem, ko so mu ugotovili možgansko smrt, skušal dvigniti in prekrižati

roke. Kljub temu je dr. Estol navzočim zatrjeval, da je bil ta darovalec

truplo.

 

V Harvard Medical Reportu iz leta 1968 beremo, da je možgansko mrtva oseba

tista, ki nima nobenega refleksa več. Zaradi sprememb teh kriterijev pa

danes lahko razglasijo za možgansko mrtvega moškega, ki kaže še sedemnajst

mogočih refleksov in žensko s štirinajstimi refleksi! Kar petinsedemdeset

odstotkov možgansko mrtvih oseb se lahko premika, se postavi pokonci,

objame osebje, ki jih neguje, in se odziva z grgrajočimi glasovi. Profesor

Spaemann je navedel besede nekega nemškega anestezista: „Možgansko mrtvi

ljudje niso mrtvi, temveč umirajoči.“ Paul Byrne, dr. med. iz Toleda:

„Ugotovitev, da so možgani ali kateri drug organ, prenehali delovati, še ne

pomeni, da je prizadeti organ uničen, še veliko manj pa, da je znamenje

smrti tistega človeka.“

 

Nekatere ljudi s poškodbami možganov bi lahko še rešili

 

Po najnovejših spoznanjih bi lahko rešili še več bolnikov, ki so jim

odpovedali možgani, če bi jih takoj začeli reševati tako, da bi varovali

poškodovane možgane, med drugim tudi s terapevtskim podhlajevanjem in

vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka. Toda takšna obravnava možgansko

poškodovanih bolnikov nasprotuje ciljem transplantacijske medicine.

Neustrezno obravnavo je doživel tudi sin avtorice knjige in velik pretres

tudi njegova mati Renate Greinert, ko je dr. Hill po pregledu dokumentacije

o njegovi smrti izjavil: „Sploh ni bil možgansko mrtev. Njegov krvni tlak

je bil preveč konstanten.“ Kako je mogoče, da so zdravniki izgubili svojo

človečnost, da lahko ugotavljajo možgansko smrt zgolj z mislijo na odvzem

organov?

 

Nekdanji zagovorniki koncepta možganske smrti, kakršen je prof. Shewmon iz

Združenih držav Amerike, so mnenje spremenili, ko so ugotovili, kako dolgo

še lahko živijo ljudje, ki so jih diagnosticirali kot možgansko mrtve. Do

zdaj največ štrinajst let in pol.

 

Transplantacijski zdravniki ne upoštevajo želja umirajočih

 

Prof. dr. Franco Rest: „Kadar govorimo o 'darovanju organov', mislimo

predvsem na ljudi, ki organe potrebujejo. Pri tem skoraj povsem pozabljamo

na življenje 'darovalcev organov', večinoma ponesrečencev. Če bi lahko

umirajoče vprašali, kako bi si želeli umreti, bi prišle v ospredje tele

značilnosti: svoje življenje bi radi končali nemoteno, brez zavlačevanja,

pospeševanja, osebno, socialno intergrirani, duhovno upoštevani, neboleče.

Ob tem ne bi hoteli biti sami, osamljeni in zapuščeni, življenje bi radi

končali pomirjeni s seboj in z okoljem ter življenjsko izpolnjeni. Če si

ogledamo te besede, ugotovimo, da nima transplantacijska medicina skoraj

nič skupnega s takšnimi „željami umirajočih“. Umirajočemu moramo omogočiti,

da umiranje ustrezno prestane, mu torej omogočiti „živo umiranje“. Ker pa

transplantacijsko medicino zanima predvsem življenje prejemalca organa,

pozablja na dokončanje življenja umirajočega in njegove svojce.

 

Cerkev pravi, da moramo biti ljubeči do umirajočih, toda hkrati podpira

darovanje organov

 

Cerkev poudarja, kako pomembno je spremljanje umirajočih in da bi bilo

treba vsakomur zagotoviti pravico, da bi zdrsnil v večno življenje

dostojanstveno, v tišini in miru, časovno tako, kot mu ustreza, v

zavarovanem prostoru in brez zahtev tretjih oseb. Darovanje organov in

spremljanje umirajočih se izključujeta. Cerkev poudarja, da je vsak človek

individualna božja stvaritev, vendar ne nasprotuje, ko medicina človeka

degradira v reciklažni objekt. Renate Greinert v knjigi Rdeča zanka pravi,

da se ji pogosto dozdeva, da si vsak ob prestopu cerkvenega praga ogrne

plašč krščanskosti, ko gre iz cerkve, pa ga odloži. Kakšne vrste ljubezen

do bližnjega je, da nekomu naložiš boleče posege, da bi rešil nekoga

drugega ali celo več ljudi? Noben zdravnik ne bi dovolil, da bi svojci malo

trpinčili umirajočega bolnika, da bi videli, ali se morda še odziva. Zakaj

se do umirajočih darovalcev organov vedemo tako grobo, drugače, in tega ne

uvidimo?

 

Svojci se zaradi privolitve pogosto počutijo krivi

 

Včasih minejo leta, desetletja, preden se starši ne opogumijo in soočijo z

odvzemom otrokovih organov. Tisti, ki pri tem niso uspešni ali so le

deloma, pogosto zbolijo in morajo poiskati psihoterapevtsko pomoč.

Spoznanje, da so svojega otroka ali katerega drugega sorodnika s svojo

odločitvijo poslali v nočno moro, da so samo oni odgovorni za 'da' pri

darovanju organov, pripelje številne starše do popolnega zloma. Na splošno

zapadejo v hudo duševno krizo, predvsem matere. Nikomur se ne morejo

zaupati, ker se počutijo sostorilke pri smrti svojega otroka in se zaradi

tega sramujejo.

 

Farmacevtske družbe, ki zaslužijo s transplantacijsko medicino neznansko

veliko, financirajo in/ali podpirajo izobraževanje, kako 'pregovoriti'

svojce 'potencialnih darovalcev organov', da bi privolili v odvzem organov.

V Veliki Britaniji se je povečal pritisk na ljudi, naj izpolnijo izkaznico

darovalca organov. Celo otroke pospešeno silijo, naj podpišejo takšno

privolitev. V vseh teh dokumentih je navedeno, da lahko organe 'odvzamejo

samo po moji smrti', ni pa pojasnjeno, kaj je s 'smrtjo' mišljeno.

 

Edina alternativa transplantacijski medicini za darovalce in prejemalce

organov, za vsakega izmed nas, je sprejetje umiranja. Renate Greinert

pravi, da je spoznala, da je življenje nekoga, ki se odpove organu in se

pripravi na umiranje, veliko bolj kakovostno kakor življenje marsikatere

zdrave osebe.

[Alfonz]

in kako ste danes prišli v šolo, službo

Jaz s kolesom nimam daleč.

[free]

v zadnjih Misterijih pise:

Človeštvo vodijo elite

Nenehno smo izpostavljeni informacijam, ki nas načrtno odvračajo od resnično pomembnega.

Z vcepitvijo prepričanja o pomanjkanju ustvarjajo psihozo strahu, ki vodi v napetosti in spopade.

a pa res?

No, jst bi rekel, da je na tem precej resnice. Toda, pomanjkanje ni izmisljotina, temvec vsakdanja stvarnost!

Zdej kaksna stvarnost....: Dobrin je za vse dovolj in se mnogo vec, nas kot pa nas je sedaj.

V tem dejansko ni pomanjkanja. A zaradi nemoralnosti cloveka obstaja pomanjkanje.

Torej, virov in dobrin za bivanje cloveka na zemlji je v izobilju. Ceprav treba delati z dobrinami ponekod ze nacrtno, varcno, preracunljivo.

A tega ne znamo primerno deliti. - V tem je vsa umetnost. In morda vsa umetnost, ki se jo mora clovek kot bitje nauciti, udejanjati v svoje bivanje kot samoumevnost.

V praksi je to seveda tezje skozi vzorce razumevanja, kot teoriji.

 

 

--

gledam zdej video: Busted Borders

[free]

Bo globalno segrevanje razjezilo islandske vulkane?

 

4. mednarodni festival - Igraj se z mano

[Alfonz]

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologij...ltrazvok/229978

Sem mal staromoden, nisem na primer za burke in ne vem še kej, ampak, vseeno, za kerega vraga pa moški potrebuje kontracepcijo?

sej ne more zanosit? če je promiskuiteten itak potrebuje kondome, če ima pa stalno partnerico pol se pa že lahk zmenita kej in kako.

zanosit sploh ni tako lahko kot si človek predstavlja, kot prvo, kot drugo. če je ženska kontracepcija škodljive ker je to kemija v tabletkah, kaj naj porečemo na tole sevanje.

tko ene tri leta kontracepcije pa nam bo drugi tič zrastel.

mislim kva.

Sem, pa tja bi kar prav prišel še en rezervni tako, da bi enga imel za bolj praznične zadeve enga pa za vsak dan. Hecam se fajn bi pa le blo. http://fojz.pixlz.org/wp-content/uploads/pticki-160x126.jpg

[free]

jst pa mislim, da pa full dobro pove!

v bistvu sploh ne morem verjet kako zelo potrjuje nekatere moje besede in misljenja veckrat tule na forumu

Samo kdo bo mene poslusu sploh. Bern to vidi s karte , jaz pa to isto cutim in vem vcasih ze leto ali nekaj let prej. In cetudi ze, pa kaj pol, koga pa to briga. Spet en tecen in zoprn free.

Grcijo je omenjal v enem drugem prispevku. (morda ovnu)

Ta tip me je pa fasciniral zdajle. 25 minut popolnoma samozavestno in prepričljivo naklada neumnosti,..in to tako prepričljivo, kot da je vse kar pove dejstvo. To moraš bit pa zelo talentiran.

 

Aja, pa škoda, da ni imel še kakšne minutke več, ker bi ziher še Grčijo omenil, tako pa mu je ravno zmanjkalo

[Alfonz]

jst pa mislim, da pa full dobro pove!

v bistvu sploh ne morem verjet kako zelo potrjuje nekatere moje besede in misljenja veckrat tule na forumu

Samo kdo bo mene poslusu sploh. Bern to vidi s karte , jaz pa to isto cutim in vem vcasih ze leto ali nekaj let prej. In cetudi ze, pa kaj pol, koga pa to briga. Spet en tecen in zoprn free.

Grcijo je omenjal v enem drugem prispevku. (morda ovnu)

Tole jaz imenujem s tremi besedami: nakladač prodajalec megle! http://www.colors-wind.com/accessories/Images/GFK32704MickeyPW_small1.jpg

[free]

Ja itaq!

ampak a ni vseeno kaj napisem no!? Lahko napisem da sem bog, avatar, buda, al pa joze poze moze iz cacka pri cackovici... je cist useen glede na fiksacijo in okolje. A stekas. Mislm, lahko nakladam ali pa govorim resnico, je sprejemanje tisto ki naposled odloca kaj je podano - ali resnica ali laz!

[janko]

Edina alternativa transplantacijski medicini za darovalce in prejemalce

organov, za vsakega izmed nas, je sprejetje umiranja. Renate Greinert

pravi, da je spoznala, da je življenje nekoga, ki se odpove organu in se

pripravi na umiranje, veliko bolj kakovostno kakor življenje marsikatere

zdrave osebe.

 

pizda kuko mi gre na žiwce takle branje.

to pa sam zato, ker se strinjam...

in tko gre u qrac teorija o morebitnem ne-trpljenju, avtanaziji, se prbijat do amena...

super bedno no... kwa nej rečem... takle mamo ni lih neka super tolažba zmerej

[free]

Slovenski študenti nominirani za prestižno znanstveno nagrado

[LastMinute]

Prebrala najboljši potopis po ever: (Japonska, Indija, Avstralija)

 

Andrej Detela, Sanje v vzhodni sobi

 

http://videolectures.net/celica08_detela_svvs/

[Alfonz]

Prebrala najboljši potopis po ever: (Japonska, Indija, Avstralija)

 

Andrej Detela, Sanje v vzhodni sobi

 

http://videolectures.net/celica08_detela_svvs/

Tole ne odpre. Ali je http://www.rtvslo.si/_up/photos/2009/12/02/u6909-117220_cae34h87_thumb.jpg

[Marsa]

mogoce je zdaj kaj bolje.

(je bil link nerodno podan, pa sem popravila)

[free]

Moški pozor! So ženske, ki hočejo zgolj vašo spermo

[Guest sstane]

Moški pozor! So ženske, ki hočejo zgolj vašo spermo

Kaj se kisaš, tako je v naravi in človek je del narave.

Tvoja punca to ve bolje od tebe

[free]

jst se "kisam" ker take pisejo, ne pa zato kar mislis ti.

kaj moja punca ve pa mislim da ni tvoja stvar.

[janko]

francozinje so pa čist posebne sorte...

če hoče otroka, si mora od ust odtrgat. menda.

[LastMinute]

mogoce je zdaj kaj bolje.

(je bil link nerodno podan, pa sem popravila)

 

O, hvala.. -dela.

[Alfonz]

mogoce je zdaj kaj bolje.

(je bil link nerodno podan, pa sem popravila)

 

Iz objave na forumu ne deluje. Mogoče bo delovalo TUKAJ

[alef]

Izjave...

[zalaya]

Iskala smeška, ki se križa.... pa ga ni....

 

Bog nam pomagaj... njim pa odpusti, saj ne vedo kaj delajo.

[alef]

Iskala smeška, ki se križa.... pa ga ni....

 

Bog nam pomagaj... njim pa odpusti, saj ne vedo kaj delajo.

 

Bi tale ustrezal? http://www.cosgan.de/images/smilie/figuren/a060.gif

[zalaya]

Bo kar...

 

Upam, da nam ne bere maše zadušnice....

[alef]

Študentski ?? "protesti" ?

 

Bodoči intelektualci so pokazali koliko kulture premorejo... :xx!: :xx!: :xx!:

Na mladih svet stoji, pravi en pregovor.

Če bo stal na teh, ne bo dolgo...