Skoči na vsebino

Prebrali smo..


astra

Recommended Posts

Ola

 

ne jst, ti si se odlocila sama da si.

 

Saj so pri nas aktivne in uspesne oranizacije ki imajo izpiljene projekte, prikljuci se, ce ti je.

recimo itr (intitut za trajnostni razvoj) v okviru vec organizacij oz. http://www.okoljski-center.si/

pa niso edini. potem je se deloma kar poznam malo ajda vrzdenec, permakulturno drustvo, in Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS)

pa sigurno jih je se kaj, ki se zavzemajo za bolj kvalitetno hrano pri nas.

Sledji imajo konkretne projekte ki se nanasajo na lokalno oskrbo z eko hrano pri nas, ki je se v povojih.

video: Ekološko pridelana hrana kot alternativni trgovinski model >

Tako da je danes skoraj vsako izgovarjanje bolj kot ne odvec, ker kdor zeli lahko! se najde pot!

 

In kaj zdej ce je podel in drvi navzdol?

Verjetno strinjal v kontektstu cesa morda.

 

Kdo pa pravi da se da na hitro? Jaz ze ne. Pa tudi nikogar ne poznam da je to rekel.

Nic ni hitro kar se tice globalnih sprememb.

 

No, ze to ni malo. Obenem pa, ce sedimo tule na forumu ure in ure, bi lahko sedeli tudi kje drugje, k glih x;)x

 

Jaz vecje sprememeb ze dozivljam. Zame so Velike! Zame je veliko to, da lahko danes kupim celo v vecjih trgovskih centrih ekolosko hrano in da jo prodajajo celo na stacijonu in da lahko nemesno hrano dobim prakticno povsod. To je zame ogromen velik cloveka ki sem ga dozivel v tem zivljenju. In tudi zanj kaj storil!

 

Kdo pa ti pravi da premikaj gigante tako kot si si ti zamislila!? x:Dx V bistvu ugotavljam da sploh ne razumes kaj ti ze ves cas govorim.

Da ravno s tem ko TI izbiras v trogivni PREMIAKS gigante! Samo danes smo ljudje tako zel oteatralicni in dramaticni da mislimo da moramo ne vem kaj pocet da se bo premikalo. Pa se premiak z z nasimi mislimi in posledino z izbiro vsakodnevnega ali tedenskega nakupa! Tudi tako se premika.

Potem pa se z podpiranjem raznih organizacij, v dejavno vkljucitvijo, pisanjem na foroumu, blogu, pogovoru s prijatelji, udelezbo vegi piknika, podpiranjem kjerkoli si tisto kar je azte bolj zdravo itn. Vse malo po malo premika. Obenem se morajo potrosniku prilagajati tudi giganti.

Recimo primer, Mikrosoft bo ravno ukinil eno vecjo ponudbo (Wave) ker se enostavno narod ni odzval v zadostni meri. Torej celo zalo veliki giganti se prilagajo kupcu, potrosniku.

 

Torej, ce bomo se naprej hlapci mislili kako nic ne moremo, kako bo vlada, sef, sosed ta ali oni, nekje gor dalec nad nami in mi revcki nic ne moremo, bo se naprej tako, v pasivnosti, neodobravanju, pesimizmu tem ali onem kar negira naso aktivnsot; NAMESTO akcija, pa ce se tako mala je. Samo zato bo potrebno malo ego znizat najprej. xcivx No, jst tebi ne morem in nocem pamet solit koliko ti lahko in koliko ne, to ves samo ti sama! Jaz govorim o moznostih in temu, da (kar je bil vzvod za najino debato), da se mi zdi prav da so v romuniji obdavcili junk food hrano.

 

Clovek ima dosti vec energije kot misli. ce resnicno nekaj zeli naredit, energijo dobi. se najde pot, se zacne povezovat. In to je pot prihodnsoti, vodnarjeve dobe!

Slovenci se moramo naucit komunicirat svoje obcutke, custva, misli itn. V tem vidim da je veliko tezav in posledicno blokirane energije, da se bolj ne povezujemo.

 

Seveda, take debate so dobrodosle. :palec: Pa tudi ni prva tukaj, sem o tem in podobnem tule nemalokrat pisal.

Samo a ves, veckrat je potem tako, da se free matra enmu nekaj razlagat, ponavadi nekomu ki pride ves negativen sem, ki je predvsem kriticen, ki provocira in isce pozornsot, v resnici pa ni pripravljen spremenit se niti malo kaj sele kaj s tem kar dobijo storit navzvzen. Ampka zgolj svoje negativne vibre sem dajat in vzemat pozornost tistih ki se z njimi ukvarjajo.

 

Kolk se najdes v besedah ti ves sama. Ne bi rad koga sodil., temvec bolj v razmisljanje napisem.

Ja itaq, kdaj pa so se ribe na silo funkcionorale x:o)x sej ti si riba tko kt jst ane? :inocent:

 

No, jst sm lahko zglo ognjen zarad mojih 100 ovnov in leva v asc-ju, pa tudi sam premalo prizemljim, zaradi meni znanih vzrokov seveda. x:o)x

Kljub temu pa, je tudi osvescanje delo kajne.

 

Bodi fajn, pa sorry ce sem kdaj bolj oster bil; ker ko pisem ponavadi pisem sirse in ne zgolj enemu.

 

Očitno si se odločil, da sem pesimist in fertik. Pa naj bom.

Ti si pa zame preveč zagnan. Če bi imel ''projek'' bolj izpiljen bi se takoj priključila (če bi me hotel seveda z vsem mojim pesimizmom x:px ). Res je, da nisem tip osebe, ki bi se iz nič zagnala gore premikat. Vsekakor bi se pridružila komu za katerga bi videla, da ima enak interes in je že začel.

 

Free svet je podel in drvi navzdol, s čimer si se tudi sam strinjal v temah o duhovnosti.

Resnično verjamem, da se na hitro ne da obrnit interesov ekonomije in vse ostale moderne zmešnjave. Kar lahko storim je, da svoje otroke naučim kaj je zdrava prehrana in ti bodo to učili naprej vnuke. Vmes lahko idejo prenesem tudi na družinske člane in prijatelje ter njihove družine, če se bo prijelo. Forsirat ne morem. Lahko se le sama najbolje potrudim in upam, da se bo prijelo. Na tak način bo v skupini moč. Oblikovala se bo počasi. Zelo verjetno večje spremebe ne bi doživela za čas svojega življenja, bi pa bila med tistimi, ki je začela sejati seme!

V svojem življenjskem krogu se bom potrudila oz. se že trudim kolikor se da. Gigantov pa ne bom premikala. Vsaj ne sama (ali še z enim zraven).

Dobro se mi že zdi to, da imamo tukaj debato o tem in upam, da jo bo še kdo prebral ter se zamislil.

 

Glede na Brezov citat: pred časom sem že sama omenila, da občudujem tvojo zagnanost, vendar ne funkcioniram na tak način. Da pa nič ne storim za boljši jutri si pa tudi ne bi dovolila rečt.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

xnckrivx

 

pred nekaj leti sem pisal o tem, da bi bilo bolje ce bi imeli svet zupanov, ki bi skupaj odlocali o prihodnosti ljubljane.

sicer pa podpiram tiste, ki so cimbolj okoljsko naravnani. recimo janez zagar, milan hosta... konc koncev skoraj vsi govorijo o okolju x:o)x

 

http://24ur.com/novice/slovenija/prestolnico-naskokuje-deset-kandidatov.html

 

Koga bomo Ljubljankovići volili?????

 

Jaz sem v totalni temi. Nihče mi ne potegne. Najbrž bo **tema** ostala še naprej tudi, če bom šla ali pa ne na volitve :sori:

 

Ali kdo pozna delo teh kandidatov??

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Še nekaj o eko kmetijah iz prve roke...glih danes mal spraševal...eko kmetje, če pridelujejo hrano samo za sebe imajo samo eno kontrolo na leto...Če pa prodajajo tudi drugim imajo pa več inšpekcij- NENAPOVEDANIH...in vse take inšpekcije morajo plačat iz lastnega žepa...včasih ni bilo treba plačevat odvzetih vzorcev...plačat so moral samo če je bil test na škropiva pozitiven + kazen, če so imel eko certifikat...Tudi če kmet neha škropit par dni ali tednov pred inšpekcijo se da snovi pod laboratorijskimi preiskavami še zmeraj dokazat v večini primerov, razen če dež res ne spere vse...ampak dvomim...Eko kmetija mora imeti celo ne vem koliko živine na hektar...kao za gnoj in eko gnojenje...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Skratka standardi pri nas so kar visoki, inšpekcije pri kmetih s cetifikati parkrat na leto...poberejo pa lahko bilo kakšen izdelek med rastjo, pobiranju, v skladišču...Ali se s tem splača ukvarjat, če mora te inšpekcije kmet sam plačevat, pridelek je manjši, več je dela , itd... naj pa vsak sam presodi...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK2.gif

 

 

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jasno, to pa se ni vse. boljsa skrb za zivali je ob tem nuja, saj so predpisi zelo strogi koliko marajo meti recimo kure prostora itn, s kaksno krmo se jih lahko pita itn. prav tako za krave, prasice itd.

vemo pa, da ja v EU dovoljena uporaba gensko spremenjene koruze in za zivali se marsikaj drugega, kar je skenslano v primeru krme na eko kmetiji. itaq.

recimo inspektor tocno pogleda vreco od kje je bila krma kupljena itn. ce je bila od drugega kmeta, ve ali poizve ali ta kmet prideluje ekolosko. oziroma mora vedet s cem je bila zival krmljena..

v kolikor se prideluje jagode, so laboratorijske raziskave skraj obvezne.

inspektorji niso od "vceraj" in poznajo zadeve. se tudi zanimajo pri drugih kmetih itn. tako da to kar si narod misli da je vse skupaj ena lupmarija, pac ne drzi. vsaj vedno ne.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

NA KRaTKO: Divji koktejl >

 

(6:00) Obilica zdravja iz narave. Dario Cortese, avtor številnih člankov in knjig ter predavatelj, nam v oddaji pokaže, kako si pripravimo divji koktejl s sirotko. Za krepitev imunskega sistema, razvoj koristnih mlečnokislinskih bakterij v črevesju, v pomoč pri zakisanosti organizma in še bi lahko naštevali. Zdravilna kombinacija divjih rastlin in sirotke.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Eko kmeti kakor sem jih jaz videl po S Primorskem gojijo živali s senom in pomijami- ostanki hrane, ki jih človeček ne popapa...sem celo dobil glih pobran eko krompir namenjen kao hrčkom...včasih se mi zdi, da živali papcajo celo boljšo hrano kot jaz...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Jap, obstajajo standardi za živali...od ne vem koliko živali na kvadratni meter, kako mora biti prostor urejen, kako se jih lahko hrani, koliko časa se morajo kao past na prostem...itd....zato pa eko kmetje hodijo na razna predavanja, da so na tekočem...Mislim da imajo vsak mesec al kako...skratka mene te stvari ne zanimajo...jaz pridem sam mal po hrano rođakom, ki imajo ta eko certifikat...potem pa še od kakega znanega vaščana kaj vzamem...skratka opet došao ljubljančan turista špilat...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Še nekaj o eko kmetijah iz prve roke...glih danes mal spraševal...eko kmetje, če pridelujejo hrano samo za sebe imajo samo eno kontrolo na leto...Če pa prodajajo tudi drugim imajo pa več inšpekcij- NENAPOVEDANIH...in vse take inšpekcije morajo plačat iz lastnega žepa...včasih ni bilo treba plačevat odvzetih vzorcev...plačat so moral samo če je bil test na škropiva pozitiven + kazen, če so imel eko certifikat...Tudi če kmet neha škropit par dni ali tednov pred inšpekcijo se da snovi pod laboratorijskimi preiskavami še zmeraj dokazat v večini primerov, razen če dež res ne spere vse...ampak dvomim...Eko kmetija mora imeti celo ne vem koliko živine na hektar...kao za gnoj in eko gnojenje...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Skratka standardi pri nas so kar visoki, inšpekcije pri kmetih s cetifikati parkrat na leto...poberejo pa lahko bilo kakšen izdelek med rastjo, pobiranju, v skladišču...Ali se s tem splača ukvarjat, če mora te inšpekcije kmet sam plačevat, pridelek je manjši, več je dela , itd... naj pa vsak sam presodi...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK2.gif

VSE inšpekcije so nenapovedane, ne glede ali je kmetija eko, skop, kop....in v enem letu je povprečno 5- 6- 7 različnih obiskov, če je na kmetijskem gospodarstvu vse OK , če ni, je obiskov več.Za vse kategorije pa veljajo kriteriji "navzkižne skladnosti"......tako se imenuje "biblija", ki predpisuje in zagotavlja dobro počutje živalim ( v skladu z njihovimi etološkimi značilnostmi), skrb za okolje, preprečevanje kužnih bolezni, itd..

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Neki me linki zaj...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif bom kar copy + paste...se mi zdi zelo zanimivo glede na to da smo se že o eko hrani mal razpričal...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

 

 

Sobotna priloga, 11.09.2010

 

Prehranski trg

 

Ko nas preplavljajo ponaredki, ki pravno formalno to nisoTi sploh ne veš, koliko je mafije pri živilih, je stavek, ki ga je znanki, strokovnjakinji in dobri poznavalki razmer v slovenski mlekarski panogi, ne tako davno v neformalnem pogovoru o razmerah na odprtem prehranskem trgu navrgel pomemben član takratne vladne ekipe. Nanj se je spomnila, pravi, ob letošnjih odkritjih ponaredkov medu na prodajnih policah trgovin v Sloveniji pa ob napovedih ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, da se bo z medom začeta akcija proti ponaredkom hrane nadaljevala tudi drugod. Zato ker je, kot pravi minister, to problem, s katerim se srečujejo tudi v drugih evropskih državah, kjer prav tako iščejo načine za ukrepanje. Slovenija pa je del velikega odprtega trga, kar nedvomno potrjuje ponudba v trgovinah.

 

Na velikem trgu pa se dogaja … Veselje nad pestrostjo in raznolikostjo ponudbe živil uplahne ob spoznanju, da je ta pestrost (tudi po cenah) posledica izumljanja ponaredkov in nadomestkov za primarna živila oziroma živila, narejena iz originalnih, naravnih sestavin. Pa naj bodo to mlečni ali mesni izdelki, vrste kruha, sadni sokovi ali morska hrana, od rib do rakcev. Tako so v nemških organizacijah potrošnikov zgroženi naredili seznam izdelkov z nadomestnimi sestavinami, ki jim jih »podtikajo« proizvajalci in trgovci. Med njimi niso le poceni živila, ampak tudi dražja hrana z uveljavljenimi blagovnimi znamkami. V organizaciji Foodwatch, kjer že poldrugo desetletje zbirajo podatke o ponarejanju živil in zavajanjih proizvajalcev živil, ki za sir namesto mleka in mlečnih maščob uporabljajo vodo, rastlinske maščobe, dodajajo beljakovine, barvila in arome, šunko, denimo, pa naredijo iz stisnjenih manjših koščkov tudi manj vrednega mesa, snovi za zgostitev, želatine in veziva, tako da je v šunki komaj kaj več kot tretjina mesa, so ob nedavnem izidu knjige Ponarejevalci hrane (Die Essensfälscher) avtorja Thila Bodeja na svoji spletni strani zapisali: knjiga je poziv politikom, da se končno odločno uprejo interesom globalnih korporacij in industrije.

 

Pa v Sloveniji? Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da je nujno razlikovanje med ponaredki in potvorbami oziroma imitacijami, nadomestki. »Ponaredki so s stališča zakonodaje jasni. Pri njih gre za kršitve intelektualne lastnine. Poznamo ponarejene cigarete, drage ure, ki se prodajajo poceni … Potvarjanje živil je nekaj drugega. Poznamo primer medu. Med mora biti naravni izdelek čebele, ne sme biti dodan sladkor. Pri mleku je potvorba, če je dodana voda, in to se dogaja. V mlekarnah testirajo mleko že na sprejemu, dodatek vode je stoodstotno vedno testiran. Za vsa druga živila, ki so na trgu, pa velja, da morajo biti varna, njihova kakovost je pa seveda določena z recepturo, in ta je na embalaži napisana. Mora biti napisana. Za potrošnika je pomembno, da ve, da je to nadomestek kakega živila. Eden najstarejših takih nadomestkov je margarina, ki nadomešča maslo. Margarina ni naravna, ne izhaja iz nobene živali, ne raste, ampak jo je industrija naredila s hidrogenizacijo olja.«

 

Kako iz rib nastanejo rakci

 

Nadomestek za pravi sok so pijače, narejene iz vode, sladkorja, citronske kisline, barvila … »Nadomestki so tudi ribji izdelki, ki se jim strokovno reče surini. To je že 30 let stara tehnologija, kjer se meso velike ribe že na ladjah predela v različne oblike, predvsem rakcev. Iz stisnjene ribje beljakovine z dodatkom barve naredijo obliko. Torej spet gremo v ponarejanje, ker so raki dragi, ker jih je malo. Za tiste, ki so alergični na rakce, je to celo dobro.« Z nadomestki so tako postali sicer dragi rakci dostopnejši širšemu krogu potrošnikov; ti so srečni, da jedo podobno (ali to v resnici sploh vedo) kot nekdo, ki se baše z dragimi pravimi rakci.

 

Kot poudarja Petermanova, se zadnje čase zelo veliko srečujemo z nadomestki pri sirih, poimenovanih pica toping. Sir je namreč lahko le živilo, narejeno iz surovine, ki jo proizvajajo mlečne žleze sesalcev, krave, ovce, koze, po evropski zakonodaji je edina izjema v poimenovanju le mesni sir. Ker pa so nadomestki po embalaži, videzu in načinu trženja poleg sira in so poceni, nas kaj hitro lahko zavedejo, ko v naglici kupujemo in mislimo, da je to sir. »Pa ni, ker je narejen iz mleka in dodatkov. Malo starejši cenejši nadomestek sira je topljeni sir, ki vsebuje 60 do 70 odstotkov nekega sira, preostalo so mleko in aditivi.« Trgovcem, ki prodajajo nadomestke poleg sira, pravi, ni kaj očitati, saj lahko počnejo, kar hočejo, če je vse pravilno označeno in zapisano na deklaracijah. »Zavedati se moramo, da smo na takem trgu, kjer industrija to lahko naredi in trgovec to lahko proda, potrošnik mora pa na žalost brati droben tisk. Temu se reče prosti trg, kjer vsak lahko dela, kar hoče, kar se tiče receptur, samo da mora to biti objavljeno pravilno na vseh deklaracijah, in če to kupimo v delikatesi, nam morajo tudi povedati.«

 

Zavajajoči nadomestki

 

Posebno poglavje so mlečni pripravki, narejeni iz mlečnega prahu in vode, torej niso narejeni iz osnovne surovine mleka. »Med mlečne pripravke sodijo tudi znani jogurtovi pripravki in napitek Activia, ki je prav tako narejen iz jogurta, le da je ta termično obdelan, dodano pa mu je lahko tudi nekaj mlečnega prahu. Na Actimelu recimo pa lahko preberete, da je to mlečni jogurtov pripravek.« Problem je lahko način trženja, ker se ta nadomestek trži skupaj s tako imenovanimi originali in zaradi relativno ugodne cene posežemo po njem, ne da bi prebrali, iz česa je narejen. K temu gotovo izdatno pripomore tudi poudarjena promocija proizvajalca, ki »preglasi« vse druge, tudi domače proizvajalce sorodnih izdelkov iz mleka kot osnovne surovine.

 

Nadomestek je tudi sojina ali riževa pijača (ne mleko, kot smo ga poimenovali in ga mnogi še danes tako imenujejo). Z nadomestki se že dolgo srečujemo tudi pri mesnih izdelkih. Pri hrenovkah se njihov »približek imenuje hot dog«. Po slovenskem pravilniku ima namreč hrenovka natančno določeno sestavo. »Hrenovka je iz zelo kakovostnega mesa, medtem ko je v hot dogu lahko dodana še kakšna beljakovina pa kakšen škrob, mesa je 50 do 60 odstotkov, v hrenovki ga mora biti 75 odstotkov. Zato je cenejši izdelek nadomestek prave hrenovke.« Podobno je s kranjsko klobaso.

 

S potvarjanjem in nadomestki se srečujemo tudi pri kruhu. Če nismo dovolj pozorni in natančni, lahko namesto želenega polnozrnatega ali črnega kruha kupimo kruh, ki je samo videti polnozrnat, črn, v resnici pa je to kruh iz bele moke, pobarvan z ječmenovim sladom ali praženimi zrni žita.

 

Skrivnosti drobnega tiska

 

Je meja med pravimi izdelki in nadomestki preveč zabrisana? Niti ne, odgovarja Petermanova in pravi, da se v industriji, ki proizvaja nadomestke, lahko branijo, češ, saj smo naredili varen izdelek in ne zavajamo, treba je le prebrati, kar piše na izdelku. Ja, seveda so napisali, kakšne so sestavine, a s tako majhnimi črkami, da zato le redki preberejo, preden dajo izdelek v nakupovalno košaro.

 

Če nam ni vseeno, kaj kupujemo, in če nas poleg cene izdelka zanima, iz česa je res narejen, kaj vse so mu dodali proizvajalci, bomo – če že ne vsakič, pa vsaj pogosteje – prebirali zapisano na embalaži. Iz zapisanega v drobnem tisku lahko izvemo, kaj je v izdelku, če preberemo hranilno tabelo, kadar pa je na deklaraciji kakšna trditev, bomo še natančneje seznanjeni o pravi vrednosti nadomestka določenega živila.

 

»Ljudje mi velikokrat rečejo, da so črke predrobne in da tega ne morejo prebrati v trgovini. Odgovorim jim, da tudi jaz nimam časa tega brati, ko kupim kakšen nov izdelek. Saj sem tudi že kupila surini, ko sem želela rakce. Mislila sem, da sem kupila lososa, a je bil surini. Ko sem ga poskusila, je bil zanič in sem takoj šla brat embalažo. Izdelek so prodajali zraven lososa; sicer ni bilo napisano, da je losos, na hitrico sem posegla po njem, mislila sem, da je losos, tudi barva je bila povsem enaka,« pravi Petermanova, ki jo je podobnost nadomestka z originalom speljala na led in ji je kljub ozaveščenosti, za katero si prizadeva pri drugih potrošnikih, spodrsnilo. »To se lahko zgodi vsakemu. Vedno rečem potrošnikom, saj če se enkrat zmotiš, ni nič narobe, če se zmotiš trikrat, pa je.« ¾

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

€ko ali eko >

 

Skupaj za zdravje cloveka in narave - zame ena najboljsih revij sploh, ki jih izhaja ali je izhajalo v sloveniji! :palec:

 

v zadnji stevilki navaja tocno statistiko porasta eko kmetij in biodinamicnih kmetij v sloveniji do leta 1998 do 2009

 

primer:

 

st. eko kmetij v nadzoru leta 1998 = 41

st. eko kmetij v nadzoru leta 2009 = 2096

 

st. certifikatov leta 1998 = 0

st. certifikatov leta 2009 = 1853

 

eko obdelava zemljisca leta 1998 = 0 ha

eko obdelava zemljisca leta 2009 = 29388 ha

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

:palec:

 

jasno, vecji in bolj odprt kot je trg, vecja je moznost neprimernosti.

 

da, zato treba poznat certifikate! sem meu na blogu prejsnjem kar nekaj opisa o njih.

 

Naravno od Glave do Pet:

 

(25:00) Znamo potrošniki izbrati zdravo hrano zase ali pa zgolj podlegamo reklamnim oglasom, ki so lahko tudi zavajajoči? Nas pritegne privlačna embalaža z napisom "domače" ali raje posežemo po manj privlačnem izdelku, ki ima ekološki certifikat? Kdo nosi odgovornost, da je hrana, ki nam jo ponujajo v oglasih in na policah trgovin, zdrava? Država, proizvajalci, trgovci, mi sami? Beremo nalepke na embalaži živil? Informirajmo se in izbirajmo zdravo. Poleg tega, kakšen izdelek izberemo, je pomembno tudi, koliko in kako pogosto ga bomo zaužili, da bo prispeval k uravnoteženemu, zdravemu prehranjevanju.

 

Naravno od Glave do Pet:

 

 

Da, Sanja Loncar pravi: da je pri nas vse dovoljeno kar ni izrecno prepovedano! x:Dx :o|o:

 

v tem je bilo ze precej debat, in ja, bilo bi potrebno kocno uredit primerno etiketiranje embalaze.

 

veliko neprimernosti se da izognit preprosto s tem, da kupujes pri priznani znamki, recimo demeter itn.

 

 

Prehranski trg

 

Na velikem trgu pa se dogaja ...

 

Mora biti napisana.

 

mora pa na žalost brati droben tisk. Temu se reče prosti trg, kjer vsak lahko dela, kar hoče, kar se tiče receptur, samo da mora to biti objavljeno pravilno na vseh deklaracijah, in če to kupimo v delikatesi, nam morajo tudi povedati.«

 

treba je le prebrati, kar piše na izdelku. Ja, seveda so napisali, kakšne so sestavine, a s tako majhnimi črkami, da zato le redki preberejo, preden dajo izdelek v nakupovalno košaro.

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Telekomunikacijska podjetja, kot jih poznamo danes, so dinozavri. Skrbijo za infrastrukturo, storitve in vsebine ter se zapletajo v lastne omejitve, ki so jih podedovali iz časov, ko je bila telefonija še alfa in omega telekomunikacij. Danes se ta vse bolj umika podatkovnim komunikacijam.

 

Skype je bil le znanilec tega, kar se bo zgodilo v prihodnjih letih. Prihaja namreč Google, ki bo klasično telefonijo poslal na smetišče zgodovine. V njegovi viziji prihodnosti ni prostora za ločene komunikacijske kanale. Telefonija, sms sporočila, elektronska pošta in socialna omrežja se bodo zlili v eno. Takrat ne bo več pomembno, ali telefoniramo, ali pišemo sporočilo. Štela bo samo še vsebina.Govorne in tekstovne komunikacije bodo brezšivno povezane. Prepoznava govora bo omogočila neopazno prehajanje iz ene v drugo obliko izmenjave informacij. Še malce kasneje bomo k temu dodali še strojno prevajanje ... ja, svet bo postal globalna vas. Svet bo postal Google.

 

V takšnem svetu se bo vloga telekomunikacijskih operaterjev močno spremenila. Iz današnjih "ponujamo-vam-vse" ponudnikov se bo njihova vloga zreducirala na ponudnike infrastrukture. Namesto od naročnikov bodo večino prihodkov ustvarili iz pogodb s ponudniki vsebin in storitev. Uporaba mobilnika bo brezplačna, saj bo račun za vas poravnal Google.

 

Smo v času, ko bo na področju telekomunikacij začelo prihajati do tektonskih premikov. Če bodo današnji mobilni operaterji hoteli preživeti, se bodo morali združevati. Lep primer sta britanska T-Mobile in Orange, ki sta te dni združila svoji omrežji. Na Otoku se že zavedajo, da v prihodnosti ne bo več prostora za vrtičkarstvo.

 

Mobilni operaterji v Sloveniji glavnino prihodkov še vedno ustvarijo iz naslova telefonije. V tej luči ne preseneča, da sta se največja dva odločila omejiti podatkovne komunikacije. Dokler še lahko, želijo čim več potegniti iz telefonskih pogovorov, kajti zavedajo se, da prihaja čas, ko bodo lahko ustvarjali prihodke le še kot "podizvajalci" za svetovne informacijske velikane. Škoda je le, da bomo zaradi želje po tem, da bi "staro kravo" izmolzli do zadnje kapljice mleka, trpeli uporabniki, ki bomo tako z zamudo začeli uporabljati storitve, ki so na voljo že danes.

 

Pozabite na telefoniranje. Pozabite na Mobitel. Pozabite na Simobil. Prihodnost je Google.

 

Aljaž Marn

 

itaq. skrajni cas da je komunikacija brezplacna! da se zavest siri po zelji uporabnika.

zal pa ima vse tudi svoje slabe strani. recimo nadzor nad posameznikom, ki pa je pri googlu menda precej "doma".

orvel.

alternativne, marginalne skupine bodo verjetno vedno obstajale, taksne ki ne zelijo nadzora, kar je edino prav.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

to sam kaze na kaksnem nivoju je slovenski glasbeni intelektualizem x:Dx ocitno podn. :o|o: sam, ej, konc koncev ne poznam dovolj. se pa s teboj vsekakor strinjam.

ker s koncerti ne zasluzijo (slovenija je pac majhna), pa pac takole al kako x:o)x no, ce kdo drug, se bodo verjetno radijske postaje "pobunile", ker jim je v interesu imeti cim vec poslusalcev.

druge vecje, radijske postaje (svetovne, izven slo.) pa so seveda tudi lahko dosegljive.

 

Slovenski glasbeni ustvarjalci in "ustvarjalci" zahtevajo kar 50% kvoto... :eek:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jp, totalna štala, že tukaj, v LJ, kaj šele na kakih ogroženih mestih!

Frenda sploh ni mogla do mene, ko je zalilo podvoze in je morala kroge delat totalne, pol je šla pa kar dam.

V glavnem, upam da folk ne bo imel težav! xcrossfingx

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ma to je itak že stalnica, da je ob mal večjem deževju kakšen podvoz zalit...Sem se pa smejal temu, ko je sodelavka omenila da je njen tip, ki je v vojskli šel kao s svojim vodom na bojno streljanje ne vem kam že...Tak vreme pa za patrie ne bi smel bit problem...Mogoče bi se pa splačalo kupti tudi kakšnega hibrida med tankom in busom- za sve vremenske prilike in terene...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Mogoče je pa že čas da začnejo prodajat kakšne ladjice po načrtu biblijskega Noeta...kaj bi šele bilo, če bi imeli monsunsko podnebje...vsaj riž bi uspeval...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

 

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

šit, zdajle sem videla, da je v Zagorju cela štala, menda več zemeljskih plazov in ful poplave, sava prestopila bregove...

http://www.rtvslo.si/okolje/foto-alarm-za-splosno-nevarnost-prebudil-zirovce/239479

 

(tle je na fotkah zalit ta podvoz na celovški pri unionu)

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Anketa na SiOL portalu - Izgon Romov iz Francije

 

Procent tistih ki menijo da je to pravilno je zaskrbljujoč... :sori:

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...