Edvard Kocbek

[nimbus]

Danes praznujemo 100 letnicno njegovega rojstva... V bistvu sem to slišal po radiu in potem sem šel malo pogledat kaj je tip sploh napisal... Najdem neko stran z njegovo poezijo (pa, da ne boste mislili, da sem ga našel v najdi.si - ehh, slovenčki ), no... in me je full navdušil... Tule je ta, ki mi je zelo všeč - moraš jo brati odločno, v nizkem tonu, pri naštevanju celo malce "zadirčno"

 

Besede umirajo

 

 

Ne morem zaspati,

okoli mene nastaja

velika nesreca,

besede, ki sem jih kdaj koli

spregovoril in pošiljal v svet,

se nenadoma vracajo utrujene,

bolne, vznemirjene na smrt,

išcejo zavetja pred poginom,

prhutajo, krilijo, cvrcijo,

civkajo zateglo, obletavajo me,

bezijo pred obrabo in pozabo,

pred steklenim ocesom mrtveca,

pred laserjevim zarkom, ki zavraca

premislek in posrednika,

nastaja kuzno plapolanje izraza,

širi se hlastna naglica, besede

jecajo, zvijajo se v krcih,

ne vedo vec domov, kjer so si

sleherno noc spocile,

plahutajo nad menoj,

ki lezim v temi prazen in nem,

prepoznavam jih, udomacene, divje,

radostne In zalostne, sanjske,

preplašene, neznanske, izdajalske,

obupne, igrive, ljubezenske,

junaške, pobozne, vse materinske,

vse moje, ocetove, vse moje bistvo,

moji spomini. moje slutnje,

moje preroštvo, moje umiranje,

soba jih je polna,

sedajo na predmete, nikamor ne morejo,

bremenijo me, rotijo me, umirajo,

ihtijo in ponavljajo,

vsa dupla onesnazena,

vsa gnezda razdrta,

vsi razgledi zaprti,

vsa usta nema,

katastrofa se seli vame,

nikamor jih ne morem vrniti,

z nicemer potolaziti,

niti roke ne morem stegniti

in niti ust odpreti,

besede obup ne morem pobozati, nic ne

morem reci besedama tolazba, rešitev,

besedi igraca in milost me davita,

na oci mi sedajo tiste, na begu ustreljene,

clovek, mati, ljubezen, zvestoba,

na prsi mi legajo tiste nesrecne,

ki sem jih zanemarjal ali nikoli izgovoril,

ena med njimi pa se mi je ugnezdila

prav med drhtecimi ustnicami,

nikoli je se nisem videl v besednjaku.

 

P.S. Aja, tema odprta v čast velikemu slovenskemu poetu... ter vašim kometarjem!

[nimbus]

Pa, če kdo ve kakšno posebnost, specifiko o njem... prebral kakšno knjigo, ga morda celo srečal, se z njim pogovarja... U know what I mean

[Šiva]

Na žalost ga ne poznam x!x

[Šiva]

.......vendar se mi zdi zanimiv!

[nimbus]

http://slovenia.poetryinternational.org/cw...wolk/view/19716

[Šiva]

hvala si bom ogledala

[Marsa]

- ko smo ze pri pesnikih in pri Kocbeku in pri novih starih temah...

Moj najljubshi pesnik...

In ker grem stavit, da nouste sli pogledat, SE sem nizam meni najljubse (*in najkrajse vseeno, saj kdo bi tapkal, prepisoval vse to ) Kocbekove pesmi.

 

 

MAVRICA

 

Mislil sem si, mesecina,

ko pa sem se zganil,

sem vedel, tisina.

 

Mislil sem si, tisina,

ko pa sem odprl oci,

sem vedel, temina.

 

Mislil sem si, temina,

ko pa sem jo pobozal,

sem vedel, milina.

 

Mislil sem si, milina,

ko pa sem jo nasel z usti,

sem vedel, bolecina.

[Marsa]

OBA

 

Glej, ti si tu

in jaz sem tu,

drug drugemu neznanka.

 

Glej, ti si zdaj

in jaz sem zdaj,

oba sva brez prestanka.

 

Oba sva jaz,

oba sva ti,

oba duha uganka.

 

Oba sva kaj,

oba zakaj,

oba ljubezni zanka.

[Šiva]

Men je pa tale všeč:

 

Odprta so vsa vrata

 

 

Povsod po svetu divjajo preganjalci,

toda najhujše je tisto preganjanje,

kadar te nihce ne lovi, pa se vendar

obnašaš kot izgubljena divja zival,

ko jo nevidni lovec zasleduje: ce

sediš doma v delovni sobi in piješ kavo

ali se v uradu dolgocasno preteguješ

in te niti najdrazja cigara v ustih

ne reši grozovitega obcutka krivde in

te ima nekdo resnicno v pesti, da se

potiš od smrtnega strahu in najrajši

sploh ne bi vede! zase ali pa bi se

pri prici vrgel iz devetega nadstropja.

To preganjanje je najstrašnejši beg

pred samim seboj in najusodnejša ujetost.

Nic ti ne pomaga, vsa vrsta so odprta

in vse pištole so ti na razpolago, ti

pa se sredi temne noci ali jasnega dneva

ne moreš niti ganiti od smrtnega strahu

pred neznano in neizrekljivo usodo.

[Marsa]

In meni najljubsa...

 

TI SI SKRITOST ZA MOJE OCI

 

Ti si skritost za moje oci,

bodalo za moje srce,

plamen za mojo dlan.

 

Jaz sem zalost za tvoj spomin,

kadilo za tvoje telo,

za tvoj obraz pajcolan.

 

Veneva v dolgo noc,

tiho se napajajoc

kakor pelikan.

 

 

 

Imela sem referat -v srednji soli- o Kocbeku, ki je vzbudil (referat, moje 'izvajanje' tam)... vprasujoce poglede in skepso, radovednost...

Pa sem dobila cisto petico in pohvaljena sem bila ful.

Toliko imela za povedat, hitela z referatom..., pa me ustavi razrednicarka (ki je bila prfoksa za SLO): 'Joj, Marsa' (ja, tako me je klicala), 'malo bolj pocasi, pliz...'

In jaz nadaljujem (kjer sem pac ostala, ko me je s tem prijaznim opozorilom prekinila): '... in vse hiti z naglico naprej, nic me ne more zaustaviti...'

[nimbus]

Marsa, koliko staviš !... Sem hotel dati med Najljubšega pesnika, pa se mi je tole bolj prav zdelo, ko je ravno obletnica...

Jaz sem Kocbeka v bistvu danes odkril... Čudno se mi zdi, da v šoli nismo jemali več njegove literature... da bi imel boljšo predstavo... očitno še vedno vse na Cankarja stavijo...

 

Še ena... od "čuda" navdihnjene

 

Zenske dišave

 

 

Tako dalec je prvi cas

in tako neusmiljeno blizu,

tako cisti so nekateri dnevi

in tako biriško temni ljudje,

da sam ne vem vec, kako diham

. kako se mi širijo pljuca in

kako vratolomno, neusmiljeno

In skoraj divje zivim. Šele

takrat, ko me zacne muciti

plemenita lakota po vonju

zenskega bitja postane

zivljenje mojega telesa

visoko in globoko, široko

in tako brezmadezno, da dobro

zacutim svojo dušo in okoli

nje ves svoj sestav, predvsem

pa se spomnim svoje nepozabnosti

v zibelki, kjer so zenske dišave

najbolj bolece in opojne.

Takrat se vsakikrat nagnem

nehote naprej, kakor da bom

od sladkosti padel na zemljo

in se nikoli ne bom vec vzdignil.

[nimbus]

Imela sem referat -v srednji soli- o Kocbeku, ki je vzbudil (referat, moje 'izvajanje' tam)... vprasujoce poglede in skepso, radovednost...

Pa sem dobila cisto petico in pohvaljena sem bila ful. 

Toliko imela za povedat, hitela z referatom..., pa me ustavi razrednicarka (ki je bila prfoksa za SLO): 'Joj, Marsa' (ja, tako me je klicala), 'malo bolj pocasi, pliz...'

In jaz nadaljujem (kjer sem pac ostala, ko me je s tem prijaznim opozorilom prekinila): '... in vse hiti z naglico naprej, nic me ne more zaustaviti...'   

O... potem pa še nekaj veš o njem... Ko sem slišal njegovo ime sem imel pred seboj zamegljeno sliko nekega komunista... nimam pojma zakaj... A človek je bil le umetnik

[Marsa]

.. Čudno se mi zdi, da v šoli nismo jemali več njegove literature...

Mi tudi ne, a sem si ga pac vseeno izbrala.

Vedno sem namrec pri testih A B C D dodala se vsaj E.

[nimbus]

Ha, si bila radovedna že od malih nog... jaz sem pa bližnjice med A in B hvatal ... moram pa zdaj nadoknadit

[Marsa]

No ja, saj ti tudi, enkrat ti pac nekaj pritegne pogled, vzame pozornost.

radovedna pa sem bila, ja, pa tudi zelo 'pametna'.

 

Tole s testi je pa res, ce mi ni bilo dovolj odgovorov, sem dopisala, kot sem tudi v E dodala se ful crtic. Mi je bilo premalo, samo ena vmes.

Tak glavnik je pol bil E.

[nimbus]

radovedna pa sem bila, ja, pa tudi zelo 'pametna'.

Vsaj to si tudi s Kocbekom delita...

[Michelle]

Sem gledala mal proslave. Je mel rop fajn govor

[surya]

njegovga vnuka poznam..njega pa ne..

[Buddha]

hj, tale možak je bil partizan?, ki je pisal kaj v splošnem pomenu, nism ga nikol bral...

partizan,k je pisal pezijo v vojski? a se je kaj nabralo tut?

[bigm]

Kocbek je bil krščanski socialist in je enako kritično pisal o "ta rdečih" in o "ta črnih". Zavrgli so ga eni in drugi. Tudi mašo ob njegovi 100 letnici rojstva je imel škof Grmič, imenovan tudi "rdeči škof".

 

Čudna so pota. Sedaj se ga bolj spominja leva opcija, klerikalna stran pa ne, čeprav je nekaj časa študiral teologijo. Kako so že rekli Rimljani:

 

NEMO PROPHETA IN PATRIA

[Pesha]

V srednji šoli smo imeli neverjetno zagnano profesorico za nemščino, ki nam je enkrat slučajno povedala, med pridigo kako se preko jezika uči tudi zgodovino naroda, da bi morali v okviru slovenščine izvedeti kdo je Kocbek. Mi vsi ona pa, da je to eden največjih umetnikov, ki pa je bil po vojni načrtno zamolčan, ker naj bi se ne strinjal s povojno ideologijo. Njegove knjige, tekste...naj bi celo uničevali......

 

....to je vse kar sem vedela o njem do sedaj.....z mislijo, da 1x pa moram kaj o njemu prebrati....zato za tole temo.

 

Pesmi, ki ste jih napisali, so kar zanimive. Ampak jaz imam vseskozi v spominu, da je pisal tudi prozo ?

[Marsa]

... Zavrgli so ga eni in drugi. ...

Ja, thanx BigM, jaz sploh nic nisem napisala, vidim.

Saj ne, da kaj dosti vem...

Vecino sem pozabila, kaj sem tedaj pisala, samo sem pa tezko kaj dobila... same 'suhoparnosti', pac podatki, vmes med vrsticami, ce se je dalo kaj prebrat, pa morda mi je kdo kaj povedal se od starejsih.

Imela sem k sreci dbest profesorico za slovenscino (svaka ji cast! - sicer tudi moja razrednicarka), pa je bila kar navdusena, ker je pac ocenjevala referat in ne izbiro.

Jaz sem ga razlagala bolj kako ga vidim kot umetnika, kaj sporoca in taksne stvari, tudi tukajle sem napisala krajse, ker se mi ni dalo prepisovat, vsec so mi bile tudi druge pesmi tudi bolj, daljse, proze se pa ne spomnim, jaz sem v referatu obravnavala samo njegove pesmi.

No in hocem reci, da kljub temu, da je bila profesorica dbest in brez predsodkov, je vseeno zbudila moja izbira nekoliko zacudenja in radovednosti. ...

In nekako nic nisem mogla izvrtat (ko sem iskala okoli - tedaj je bilo seveda cisto drugace, neta jasno ni bilo - tu)...

me je presenetilo, ko ga zdaj predstavljajo kot nekaksnega komunista, saj je bil tedaj malodane 'prepovedan'...

No skoraj je bil moj izbor tedaj nekako 'neprimeren' - a mi ni bilo do tega, da bi si izbrala kakega Preserna, pa vsec so mi bile kocbekove pesmi, ker sicer pa ne shizim ravno na pesmi. Izjemoma so mi katere vsec.

Torej s Kocbekom je bilo tako kot pravi BigM, ki je najbolj dbest mozno na kratko povedal.

[nimbus]

Bigm... ... da ni bil na nobeni strani mi je postalo jasno, ko sem gledal dokumentarec o njem... thanx za info !

 

pesha... nekje sem ujel in povezal besedi Tantadruj (Tantaradra) in Kocbeka... mogoče ga je celo napisal...

 

Grem v akcijo... ta teden bo nekaj Kocbeka na jedilniku...

 

ajdi

[nimbus]

Sem brisal prah v knjižnici... Tale je še vedno poularna:

 

V seminarju

 

Če bi sedemsto milijonov Kitajcev,

povprečno petdeset kil težkih,

v istem trenutku skočilo

z dva metra visokega položaja

na sovražnikovo zemljo, bi povzročili potres četrte stopnje.

In če bi Kitajci ta skok ponovili

vsakih štiriinpetdeset minut,

ko se valovi potresa vrnejo okoli sveta,

bi ga počasi tako razburkali, da bi razrušili sovražnikovo deželo.

Vse to bi bilo v slogu Maocetunga.

Sovražnik bi potres udušil samo tako,

da bi s skoki svojih prebivalcev

natančno ujel interferenčne valove.

Neznanka je le v številu prebivalstva.

Slovenci bi morali skakati

s takšne višine na zemljo,

da bi se vsi pobili .

Zato se moramo pripisati sosedom,

pravijo v futurističnem seminarju .

 

Interferenčni valovi Kje ste fiziki

[nimbus]

Tale bi bila pa direkt za v zlato ribico... Je globoka kot vodnjak

 

Prosim

 

Prosim za to, da bi mi spomin

oslabel, kakor vene cvet in

tiho zaspi. Naj pozabim

na vse dvome in upanja, na

sanje, prerokbe, na vse rane

in pohabe, na vse trenutke,

ovite v zastavo, na vso blazno

srečo, na trezno nesrečo, na vse

grehe, resnice, predrzne skoke

in neznanski smeh. Prosim za to,

da bi pozabil vse umetelnosti

in se pomiril v nežnih nitkah,

ki vežejo prvine in tkanine

v sapo minevanja. Naj pozabim

vse to in še tisto, kar pomeni

pozabo pozabe, kajti le izguba

spomina zmanjša človeka na njegovo

pravo bistvo, na koprnjenje in bdenje,

vero in upanje.

 

Uf.. I'm deep dabdi dabdaj ddabdidabdaj ddabdidabdaj...