Ko se spet pojavi on!

[Sully]

Obožujem metulje, ki jih dobim v trebuhu vsakokrat, ko ga vidim... Obožujem njegove ustnice, ki se razlezejo v negotov nasmešek, ko se pretvarja, da mu je vseeno... Obožujem njegovo obotavljivost, ko se trudi, da me ne bi poljubil in se med tem nezavedno nagiba k meni... Obožujem njegove oči in njihovo živčno mežikanje , ki ga izda... Obožujem način na katerega me objame... Obožujem njegove tople roke, ki jih ovije okoli mojega pasu in s tem da drugim vedet, da me še vedno lahko očara... Obožujem njegove mehke poljube in nežnost ki jih spremlja... Obožujem stisk njegove dlani, ko svoje prste prepleta z mojimi in me odvede drugam... Obožujem tihe korake s katerimi se prikradeva v sobo in obožujem nestrpnost s katero z mene vlači oblačila... Obožujem rdečico, ki ga preplavi, ko pred njim ležim le še v spodnjem perilu... Obožujem potne kaplice, ki z njegovega telesa kapljajo na mojega in nato zdrsijo na rjuho... Obožujem poredni nasmešek, ki ga nameni prijateljem, ko se vrneva... Obožujem ljubosumje v njegovih očeh, ko me opazuje , kako se pogovarjam z drugim... Obožujem njegovo moč s katero se mi upira nasljednjih nekaj mesecev, ker misli, da ga bo to, kar delava pokopalo...

Ne vem več kdo usmerja moje misli, sanje, življenje... Vem le to, da se je znova pojavil ON. Nisem se hotela zmeniti zanj, zavračala sem ga. Trudila sem se, hladno sem premikala noge , da bi se oddaljila od njega, da bi odšla in pozabila nanj. Če bi ga pogledala v oči bi šlo ogromno dni, v katerih sem se borila sama z sabo, da bi enkrat za vselej zaklučila z njim, da bi izginil iz mojih mislih, odšel iz mojega življenja...

Bila sem spredaj, korak pred njim, bil je zamenoj , lahko bi lahkotno odšla proti novim trenutkom življenja, tistim brez njega. Toda v trenutko ko se mi je v mislih odvrtel film brez njega , sem popustila, se obrnila in izgovorila njegovo prekleto ime po katerem ga nisem poklicala skoraj leto dni. Nasmeh se mu je raztegnil čez obraz, njegove oči so zrle vame. Vedela sem, da ne bi smela, toda sem. Požirala sem vsako malenkost in nisem se mogla ločiti od njegovih magičnih oči.

Potreboval je le minuto, morda dve, da je uničil moje celoletno delo, da je podrl temelje mojega življenja, ki sem jih skušala zgraditi brez njega. Premamil me je na trnovi poti ozdravljenja, ki sem jo z veliko muko premagovala. Vse kar je bilo v povezavi z njim, mi je do tega trenutka bolelo pol manj, počasi sem začela verjeti, da bom še do koga čutila to, kar sem do njega. Toda vse je izginilo, se uničilo takoj, ko sem se prepustila njegovim besedam, pogledom in dotikom.

Gledala sem ga v oči, ter v sebi kričala, naj me že enkrat sliši, kričala, da ga še vedno ljubim , da želim biti z njim, le z njim! Objel me je okoli pasu in zaplesala sem. Moje noge še nikoli niso bile tako mehke , roka se je vdala v njegovo. Prepustila sem se njemu , zaupala sem mu, bila sem le lutka v njegovih rokah. Med množico ljudi zame ni obstajal nihče, le ON. In takrat sem naredila, česar ne bi smela... dovolila sem mu, da me poljubi. Za ves svet mi je bilo vseeno, obstajal sva le midva. S strahom sem strmela v njegove oči, premišljevala , kaj je v njih, da mi povzročajo takšno bolečino, spraševala sem se, če se zavedajo, koliko noči sem prejokala zaradi njih. Zopet so se mi v očeh nabirale solze in z vsako minuto sem jih težje zadrževala , da mi niso stekle po licu. Prekinil je zadrževanje solz, ter me nežno poljubil. Zabodel je še zadnji nož v moje srce , ki je vnovič odprl že skoraj zaceljeno rano. Pustila sem solze, da so zbežale in se mu prepustila, kot da jutri ne bo nikoli prišel. Želela sem, da bi ta trenutek trajal za vedno zavedajoč se, da bo za njim prišel naslednji - bolj osamljen, bolj žalosten. Bližalo se je jutro, stisnil se je k meni in se poslovil. Vedela sem, da se ponovno posljavlja, ne le za eno noč... za dalj časa... A v sebi čutila, da se bo nekega dne znova vrnil... Pogledal me je z globokim pogledom v katerem se je skrivala tisoč in ena stvar... ter odšel...

Ostala sem sama, z še globljo rano, solzami in bolečino... toda SREČNA!

[Trudi]

http://www.click-smilies.de/sammlung0304/fragend/confused-smiley-017.gif

Ta tema naj bi bila za

[Ksenia]

"Objavite tudi vi svoje ali vam najljubse citate, modre misli, pozitivne afirmacije, inspiracije, meditacije, zivljenjske modrosti, svoja razmisljanja, zgodbe, neobjavljene pesmi, neposlana pisma, ..."

 

Trudi, tole je napisano ob forumu Misli, tu notri so vse misli, ki so v določenem trenutku pomembne... včasih so to le pesmi ali zgodbe, ki nastajajo v našem srcu, pa vendar niso poslane osebi, kateri so napisane....

Sully, veseli me, da si srečna

[Trudi]

Ja ampak za vse kar si naštela, obstjajo teme že odprte

[pomlad]

...jaz bi tud metulčke, sam ne od mojega bivšega, ampak od kakega novega. Včasih se vprašam, če sem se sploh šezmožna zaljubiti, zdi se, da ima glava premoč nad srcem, ali pa še nisem srečala pravega...

[Trudi]

Evo Pomlad samo zate http://smile.smilies.nl/911.gif

[pomlad]

...zdej ga pa še pojem, pa jih bom mela v želodcu...

[Buddha]

.Obožujem njegove ustnice, ki se razlezejo v negotov nasmešek, ko se pretvarja, da mu je vseeno...

.Obožujem njegovo obotavljivost, ko se trudi, da me ne bi poljubil in se med tem nezavedno nagiba k meni...

.Obožujem njegove oči in njihovo živčno mežikanje , ki ga izda...

.Obožujem način na katerega me objame...

Obožujem njegove tople roke, ki jih ovije okoli mojega pasu

.Obožujem njegove mehke poljube in nežnost ki jih spremlja...

.Obožujem stisk njegove dlani, ko svoje prste prepleta z mojimi in me odvede drugam...

.Obožujem tihe korake s katerimi se prikradeva v sobo

.obožujem nestrpnost s katero z mene vlači oblačila..

.Obožujem potne kaplice, ki z njegovega telesa kapljajo na mojega in nato zdrsijo na rjuho...

.Obožujem poredni nasmešek, ki ga nameni prijateljem, ko se vrneva...

.Obožujem ljubosumje v njegovih očeh, ko me opazuje , kako se pogovarjam z drugim...

.Obožujem njegovo moč s katero se mi upira nasljednjih nekaj mesecev,

.borila sama z sabo, da bi enkrat za vselej zaklučila z njim, da bi izginil iz mojih mislih, odšel iz mojega življenja...

 

.Potreboval je le minuto, morda dve, da je uničil moje celoletno delo,

 

.Toda vse je izginilo, se uničilo takoj, ko sem se prepustila njegovim besedam, pogledom in dotikom.

hjojta, pa kj pišeš spet, ti to pomaga

[BelaCvetica]

would be unbelievable.: )

[nimbus]

...jaz bi tud metulčke, sam ne od mojega bivšega, ampak od kakega novega. Včasih se vprašam, če sem se sploh šezmožna zaljubiti, zdi se, da ima glava premoč nad srcem, ali pa še nisem srečala pravega...

Aaaa, khm, klc, še nisi našla pravega x!x

 

(P.S. Psssst, retorično vprašanje )