Kdo je pa boga ustvaril??

[devica]

Hm...kako se pa lahko samoustvariš oziroma kar nastaneš???Žal smo tudi taki ljudje na svetu   , ki se sprašujemo še naprej: kaj je pa bilo prej, če nam kdo reče: ja, to je pa nastalo iz tega.

Pred bogom ni bilo nobenega "prej", ker je bog ustvaril čas in prostor in vse ostale dimenzije. Bog je izvenčasovnoprostorski, zato je spraševanje po njegovem obstoju nesmiselno, ker ne boš tega nikoli doumela kot tudi nihče od nas, ki se o tem sprašujemo.

 

Za boljše razumevanje vzemi v roko X. knjigo Avguštinovih Izpovedi.

[devica]

P.S. al pa Feuerbacha...

 

Odvisno komu- čemu pripadaš...

[Tamburin]

P.S. al pa Feuerbacha...    

 

Odvisno komu- čemu pripadaš...

   

Ali pa sebe, če pripadaš sebi.

 

Hmm... ne vem, zakaj ljudje tako radi posegajo po knjigah in sprejemajo mišljenja drugih za svoja. :o|o: Podobno kot jehovci, ki se držijo samo Svetega pisma in ničesar drugega, niti sebe ne.

[Guest sstane]

Hmm... ne vem, zakaj ljudje tako radi posegajo po knjigah in sprejemajo mišljenja drugih za svoja.  :o|o:

Ti se kar moje kuharske knjige drži, pa bo

[devica]

Ti si verjetno tud posegala po raznih knjigah, ker iz njih se učimo, lohk greš pa tud k župniku al pa kakim komunistu, pa ga vprašaš, kaj si on misli o npr. bogu. Če bi živela izven civilizacije kot kak volčji deček, se zihr ne bi spraševala o bogu. Šele knjige al pa izkušnje z ljudmi ti sprožijo kako vprašanje, tud na podlagi NE strinjanja lohk prideš do kakega odgovora... vse je v interpretaciji, ki pa lohk presega meje zdravega razuma al pa ti da povod za neko razglabljanje, razmišljanje...

 

Težko, da boš našla vse odgovore v sebi... ne poznam nikogar, ki bi se rodil vseveden.

[Tamburin]

Devica, zame nič od tega ne drži.

Zelo malo knjig sem prebrala, še manj pa se iz njih naučila. Celo pri župniku sem bila enkrat, ker me je on poklical - me je imel on nekaj za vprašati. In se mi je zdelo, da je bil kar zadovoljen z mojim odgovorom.

Tudi o bogu se nikoli nisem spraševala.

Vse odgovore, ki me zanimajo, pa najdem v sebi. Edino, kar drži, je to, da se še nihče ni rodil vseveden, ker če bi bil vseveden, se sploh ne bi rodil in šel novim izkušnjam naproti - ne bi tega potreboval.

 

Stane, tvoje knjige še nisem utegnila prebrati. Nekaj sem začela, potem pa... "ah, bom drugič", in tisto "drugič" še ni prišlo. :o|o: Sol pa uporabljam, kolikor je možno (kuham samo 1x na dan, ker me večino dneva sploh ni doma). Zastrupila se še nisem, torej ni škodljiva. Kakih posebnih učinkov pa tudi še nisem opazila, razen tega, da mi je zelo dobrega okusa (malo drugačna od tiste jodirane). Ni mi pa jasno, zakaj je bele barve. A je rafinirana? V Italiji namreč prodajajo nejodirano in nerafinirano naravno morsko sol, ki je bolj sivkaste barve.

[Guest sstane]

Stane, tvoje knjige še nisem utegnila prebrati.   Nekaj sem začela, potem pa... "ah, bom drugič", in tisto "drugič" še ni prišlo.  :o|o:   Sol pa uporabljam, kolikor je možno (kuham samo 1x na dan, ker me večino dneva sploh ni doma). Zastrupila se še nisem, torej ni škodljiva.     Kakih posebnih učinkov pa tudi še nisem opazila, razen tega, da mi je zelo dobrega okusa   (malo drugačna od tiste jodirane). Ni mi pa jasno, zakaj je bele barve. A je rafinirana? V Italiji namreč prodajajo nejodirano in nerafinirano naravno morsko sol, ki je bolj sivkaste barve.

Preberi, v knjigi piše vse, učinke boš pa čutila tako, da ne boš oboleva za ničemer, hlačke in modrc pa ti bosta postajala prevelika

[devica]

Aja, no pol pa ok, čeprav je men tole mal zadišalo po knjigah ala "najdimo vse odgovore v sebi", "ozrimo se vase",... pa sem se očitno zmotila. Jz pa berem knjige, če ne drgač, pa v okviru študija ( ki vključuje tud take knjige, ki bi jih itak kdaj vzela v roke). Sam so pa druge stvari, zarad kerih je fajn knjige brat al pa z ljudmi izmenjevat svoje poglede na svet pa izkušnje ( ker to branje knjige je: odnos med dvema človekoma). Itak je pa skor nemogoče popolnoma sledit neki misli, ker s tem ko jo prebereš, jo že zinterpretiraš. Tk, da je človk lohk samsvoj tud če bere knjige. Pa to ne velja sam za religijo.

 

 

P.S. Kk si pršla do tega da se ljudje rodimo zato, da se nekaj naučimo?

 

 

Aja, pa da ne pozabim: že s tem ko si prebrala moj post, si zavzela neko stališče...in podobno se dogaja ob branju knjige: svoje stališče lahko okrepiš, lahko se zamaje, lahko pa se spremeni- ne moreš mimo tega, da se učiš od drugih ljudi al pa da drugi ljudje vplivajo na tebe. Že to, da govoriš slovensko, da maš neko identiteto, da verjameš, da je atom nedeljiv...so produkti knjig in stikov z drugimi ljudmi.

[Tamburin]

Saj zato ne opazim učinkov, ker že prej nisem obolevala za ničemer. Hlačke in modrci pa so elastični, tako da tudi tle ne opazim neke velike razlike. Je pa res, da mi je zadnje čase veliko ljudi reklo, da sem shujšala, čeprav se že od začetka avgusta ne držim več tiste ločevalne diete.

 

Veš kaj, jutri grem na vago. Če mi bo pokazalo manj kg, bom to javno objavila. Če pa jih imam enako ali več, bom samo tebi na OS povedala. Velja?

[Tamburin]

P.S. Kk si pršla do tega da se ljudje rodimo zato, da se nekaj naučimo?

Ker se vsi vse življenje učimo, v vseh starostnih obdobjih. Imam ljudi okoli sebe, ki so različno stari, pa čisto pri vseh vidim, da se nekaj učijo (oziroma učimo). Včasih se mi zdi ena prijateljica, ki je 30 let starejša od mene, da ful ve in zna, potem pa v kaki situaciji vidim, kako še kaj ne zna. In kje drugje bi se lahko karkoli naučila, če ne v življenju?

[Guest sstane]

Saj zato ne opazim učinkov, ker že prej nisem obolevala za ničemer. Hlačke in modrci pa so elastični, tako da tudi tle ne opazim neke velike razlike. Je pa res, da mi je zadnje čase veliko ljudi reklo, da sem shujšala, čeprav se že od začetka avgusta ne držim več tiste ločevalne diete.

 

Veš kaj, jutri grem na vago. Če mi bo pokazalo manj kg, bom to javno objavila.    Če pa jih imam enako ali več, bom samo tebi na OS povedala.      Velja?

Kdaj si pa bila nazadnje na vagi in koliko soli si od takrat polizala

[Tamburin]

Kdaj si pa bila nazadnje na vagi in koliko soli si od takrat polizala 

Joj, pojma nimam. Vagala sem se enkrat avgusta - mogoče bom še našla listek od vage v lekarni. Soli pa polizala od takrat polovico ta velike doze (približno).

[Guest sstane]

Za polovičko v takem času bi bili že dve kili uspeh

[devica]

P.S. Kk si pršla do tega da se ljudje rodimo zato, da se nekaj naučimo?

Ker se vsi vse življenje učimo, v vseh starostnih obdobjih. Imam ljudi okoli sebe, ki so različno stari, pa čisto pri vseh vidim, da se nekaj učijo (oziroma učimo). Včasih se mi zdi ena prijateljica, ki je 30 let starejša od mene, da ful ve in zna, potem pa v kaki situaciji vidim, kako še kaj ne zna. In kje drugje bi se lahko karkoli naučila, če ne v življenju?

Ne razumem, kako v življenju... Tako da sediš in pač- živiš in se na tak način učiš...?

 

Sam tud če je smisel življenja učenje, ampak v čem je pol smisel smrti? Pozaba?

[Guest sstane]

Sam tud če je smisel življenja učenje, ampak v čem je pol smisel smrti?

Dedovanje

[devica]

dedovanje genov?

[Guest sstane]

dedovanje genov?

Tudi, če jih posadiš

[devica]

Aha, Kar seješ to DRUGI žanjejo.

[devica]

To si verjetno prebral/a v knjigah, a ne? Al si sama pršla do tega?

[devica]

U sam res, še besedo reinkarnacija si skovala čist neodvisno od nepregledne množice knjig in govora o budizmu. Čestitam! Res si brihta

[Tamburin]

Devica, če samo sediš, ne živiš, ampak životariš. Življenje je zame muving, dogajanje... Vsaj jaz tako razumem življenje. Živim, kadar kaj občutim, pa naj bo to kak udarec po glavi ali pa kako prijetno crtanje. Izkušnje so tiste, ki delajo človeka živega, ne pa samo pretok krvi po žilah.

 

Tudi smrt je del Življenja. Je neka izkušnja, ki je jaz sicer še ne poznam - vsaj ne, da bi se zavedala. Predstavljam pa si, da ko enkrat človek ve, da bo kmalu umrl, ga najbrž popade kak strah pred koncem (vsaj tako občutim, kadar n.pr. zadnji moment odskočim s ceste, ko se približuje avto ali kaj takega - ko mi "zaledeni kri"). In premagati ta strah pred smrtjo je po mojem velika izkušnja in veliko učenje. Ne vem pa, kako izgleda, če ne premagaš tega strahu in vseeno umreš. Mora biti kar mučno. Tako kot če greš na izpit brez znanja - oziroma dosti huje, saj izpit je ponovljiv, smrt pa je dokončna (vsaj tako izgleda, dokler ne veš, ne izkusiš, kaj je po smrti).

[devica]

Vidiš. Izkušnje! Če te nekdo udari po glavi, izkusiš, da taki ljudje obstajajo. Imaš več možnosti: da mu vrneš milo za drago, da ostaneš ravnodušen al pa da se ga načrtno izogibaš. Tud branje knjige je neke vrste izkušnja med teboj in med tistim, ki je napisal knjigo, zato imaš tud pr branju knjige več možnosti: lahko se jo naučiš na pamet, lahk ji popolnoma nasprotuješ, lahk jo vržeš v kot in pozabiš na njo...

Gre za interpretacijo...

 

Ej sori, sam ne morm mim tega, da misliš, da ljudje niso več sami svoji, če berejo knjige....

[devica]

A sm rekla, da sm besede pogruntala?

Pač nisem nikjer prebrala tega, kar sem napisala. Tisto mi je pač prišlo na misel, in niti slučajno ne trdim, da tko je.

Aaaa, sm spregledala tuhtajočo ikonco.

[Tamburin]

Vidiš, jaz pa ne morem mim tega (no, ne glih, da ne morem, ampak mi je samo padlo v oči), da si tam nekomu napisala, da za boljše razumevanje naj vzame v roko to ali ono knjigo, odvisno komu ali čemu pripada.

Kako naj knjiga nekega avtorja da drugemu človeku razumevanje? Človek nekaj razume, kadar nekaj ve. Ve pa takrat, kadar izkusi, občuti.

In kako lahko človek nekomu ali nečemu pripada? Še starša si nas ne moreta lastiti (jima ne pripadamo), čeprav sta nas spočela in rodila, kaj šele nekdo drugi ali nekaj drugega. Pripadamo lahko samo sami sebi.

 

Kar se pa knjig tiče, je čisto možno, da nekomu odgovarja branje in učenje preko tega. Če nič drugega, se nauči dobro brati in razmišljati, ne vem pa, koliko razumeti in vedeti. Kot če bi vajenec 3 leta gledal mojstra, kako dela, in po treh letih bi rekel: "Jaz znam opravljati ta poklic," čeprav še niti poskusil ni.

Saj mogoče se motim. Ampak sem tak tip, ki mi znanje brez izkušenj nič ne pomeni. Zaradi mene ima človek lahko magisterij, pa zaradi tega še ni nujno, da je inteligenten.

 

 

P.S.: Grem zdaj spat, ker je že ura... juhuhu. Mi je pa lepo klepetati s tabo, devica, zato bom jutri pogledala, če si še kaj semle napisala, da izmenjava še kakšno mnenje.

Nočko!

[stankaa]

To sem se sama tudi velikokrat vprašala!!

Dobro, Bog je ustvaril ... ampak kdo je Boga?

 

Pred kratkim sem z nekom o tem razpravljala in me je kar okregal in odgovoril: "Pazi, to je človek vprašal!"

 

Češ, da človek to nima kaj dosti za spraševat... in da je Bog dobra energija vse okrog nas.

 

Jaz pa še vedno mislim, da je Bog nekdo, ki se včasih malo heca iz nas...

 

Ko sem bila mala, sem si predstavljala, da sta dva velikana (ker pri meni ni logike, da je 1), ki imata tisti mali kozarček (približno tak, ko sneži notri) in se malo igrata z vesoljem, ki je v tem kozarčku in gledata: "O ti človečki, ga spet nekaj lomijo... O ti Marsovčki, spet nekje letajo..."

 

Še vedno si vsake toliko predstavljam, da sta tam dva velikana, kar ne morem iz svoje kože, naj govori kdo kar hoče