Moja tašča

[aquarius]

Na žalost pazi mojo hčerkico, tako da sem nekako vezana na odnos z njo;

Pa da ga ne boš pozabila v vrtec poslat....če ne bo zadeva še bolj zaj......na.

[Marsa]

Probaj jo gledat z drugega stalisca, v domisljiji ji daj kaksno vlogo, v kateri bi se ti izrazito zasmilila.

S tem odnosom ti kaze premoc - a to samo zato, ker si odnos zastavila tekmovalno.

Ona to - ti pa reces, ne, jaz pa nocem - in ze od tu (za vse naprej po moznosti ) hoces postaviti.

A lahko si izberes drugo moznost, o, hvala za nasvet, no jaz pa kanim narediti to drugace. In nasvidenje.

Torej v staliscih itd. jo lahko kar hitro odpravis, pac pa vsiljivost je pa res zoprna, da ti visi na vratu.

Bom mal razmisljala se, tole na prvo zogo komentiram..

 

Dobra tema.

Prezvecena?

kakor 'ljubezen'. 'nima me rad', 'imam ga rada', blablabla.

[Sati]

Ja, mene pa še nekaj drugega zanima. Kako pa tvoj mož gleda na to? Ali njega tudi vse to moti? Če ga moti, potem mislim, da bi mogoče on moral urediti te zadeve (ali pa vsaj nekatere izmed njih), če ga pa ne moti, potem pa ni druge rešitve, kot da se ti spremeniš.

V vsakem primeru pa boš morala delati na sebi in istočasno paziti, da zaradi tašče ne prideš v konflikt z možem. To se pač pogosto dogaja...

[enja]

Draga moja, mimo dveh dejstev ne moreš: tvojega moža je imela rada 30 let pred teboj in tvoji hčerki bo za večno babica.Če praviš, da je zaplankana, staromodna, klerikalka...dokaži, da si modrejša od nje!

Mogoče v svoji preprostosti sploh ne čuti, da te jezi...

Imela sem sosedo, ki je vsakič, ko sem odprla vhodna vrata, pokukala izza vogala...joj, kako me je nekaj časa RES jezila, ker sem mislila, da me kontrolira...dokler se nisem sprijaznila z dejstvom, da dokler bo ona to počela, bom sama veliko prihranila: tudi ključa ne rabim za hišo, ker najboljši varuh je prav ona Pa sem ji namesto jeze raje rekla:"teta Franca, grem, a boste malo počuvali na hišo?"

Selitev iz Ljubljane na deželo zna biti včasih boleča.....vsak o vsakemu ve vse, za deset rodov nazaj.Pa ni potrebe, da se s tem obremenjuješ...

Ti, mož in mala pupa ste družina, naj vam uspe živeti svoje življenje....ni potrebe, da bi taščo vzljubila, dovolj bo, da jo toleriraš.

Veliko sreče

[Tamburin]

Zaloga, postavi se malo v njeno kožo. Kako bi bilo tebi, da naenkrat ostaneš sama v stanovanju, kjer si še nedavno živela z možem, sinom... Mož umre, sin pa ima svojo družino in te rabi samo za varstvo svoje hčerkice...

 

Po karakterju je res mogoče težka (recimo da ti verjamem, ker drugače je itak ne poznam), ampak najbrž so tudi za to kaki vzroki. Sicer pa, kakršnakoli je, zavedaj se, da je ona rodila in vzgojila tvojega moža - in, hočeš nočeš, pravgotovo on nosi delček nje nekje v sebi. Ta odnos med tabo in njegovo mamo ga najbrž zelo razdvaja, saj po eni strani drži s tabo (kar je tudi prav), po drugi strani pa mame ne more tako nesprejemati, kot jo ti.

 

Ne vem, kaj naj ti svetujem, ker tvoje tašče ne poznam. Vem pa, da se z enimi da kaj pogovarjati, z drugimi pa skoraj nič. Ampak tudi s temi drugimi se da najti kako temo, če se potrudiš. Če boš pri sebi odpravila tisti odpor do nje, verjemi, da bo tudi ona spremenila svoj pristop do tebe. Jasno, da se ti ne bo podredila, ker je pač starejša in najbrž ti živiš v njeni hiši - na njenih žuljih (predvidevam).

 

Tudi mene moja ex tašča (tadruga) ni nikoli marala in me še zdaj ne. Najprej je zgledalo, da me ne mara, ker sem ji "vzela" sina, zdaj pa zgleda, da ji ni prav, ker sem ji ga "vrnila". Ampak nikoli se nisem preveč ozirala na to.

Pred kratkim mi je pustila sporočilo na tel. tajnici, ki se je glasilo tako: "Pizda jedna!" Pojma nimam, kaj jo je tako razkačilo. Ko pa je prišel njen sin k meni (po tamauga), sem ga vprašala, kaj me je rabila njegova mama, da me je klicala. Rekel je: "Ne vem. Kaj pa ti je rekla?" Povedala sem mu samo, da mi je pustila tako lepo sporočilce na tajnici, kakršnega do zdaj še nisem dobila. Hotel je, da mu povem, kaj točno je rekla, pa sem mu rekla: "Ma ona že ve." Je bil kar malo jezen in bog ve, kaj ji je doma rekel.

Približno tako je bilo vedno, tudi prej. Ona je bila zmeraj taka, arogantna, primitivna..., jaz pa vedno nekako :o|o: ravnodušna. Nisem je pa prav za nič potrebovala - ne za varstvo otroka ne za nič drugega - tako da ji nisem dajala možnosti, da bi mi lahko kdaj kako pomoč očitala. Pa tudi kregala se nisem z njo ali jo nazaj kaj žalila. Vedno pa sem ji na nek prefinjen način dala vedeti, da vse slišim (nisem se delala gluho).

 

No, taprva tašča pa je prav kul. Še zdaj (ko je njen sin že nekaj let poročen z drugo) pride večkrat k nam na obisk. Otrokom vedno prinese kako sladkarijo, in to obema; hčerki, ki je njena vnukinja, in sinu, ki je iz moje druge zveze. Skuham ji kavo ali čaj (kar pač želi) in prav prijetno poklepetava. Se mi zdi, da me ima zdaj raje, ko vidi, kakšna je tadruga snaha.

[Tamburin]

....ni potrebe, da bi taščo vzljubila, dovolj bo, da jo toleriraš.

[enja]

Tamara , sva na liniji ..podpišem

[cosma]

tamara in enja tako nekako tudi jaz razmišljam. Pridemo, si začnemo ustvarjati svojo vizijo, furamo svoj lajf, svoje fore, furke in ufurke in ko hočejo kaj od nas jih kok so smotane, tečne in kok se vtikajo in ne vem kaj še vse.

 

Moja je recimo zadovoljna kt mucka, če jo vprašam za kak recept kako ona to naredi....ja tisti moment bi me postavila v vitrino se mi zdi...ker se bom potrudila za sina, da bo jedel kot pri mami. Je zelo dobra kuharca. In ima še nekaj svojih for, pa če jih naštudiraš se kar da živet.

 

Včasih ima pa take :bomb: :xx!: jojli...komaj preživiš. Ampak to je itaq njena osebna drama in njeni odnosi. In takrat si rečem, dihaj, dihaj , tole ni tvoje....beeeeeejž

[coccinelle]

Mimogrede, cosma... a sta se uspeli dogovoriti glede vikanja/tikanja... če se ne motim, sta imeli neke borbe

[cosma]

Jo še vedno vikam, ampak zdej se že normalno pogovarja z mano ....mi je samo ene 2x tole omenila v prejšnjem tednu.

 

Smo imeli pa zabavo pred 2 tednoma, kao poročna gostija in je vsaj 21984194 x rekla, da nje pa že ne bo, ker....lalala vsakič je bilo kaj drugega.... pa sem vedela, da ne bi zdržala, da ne bi pršla pogledat, kdo se bo udeležil. Je imela pa tam gor spet ene svoje filme...tako, da

kaj naj rečem...mi je vsaj 10 ljudi isto opazko povedalo....ki jo drugače jaz vsakodnevno srečujem....pa se mi je **končno potrdilo**, da to ni moja **izmišljotina** kako reagira na določene stvari. Sem jo ravno včeraj mislila, nakurit, pa sem rekla saj nima smisla.

 

Je pa čisto, tiho in ne komentira nič. Ker ve, da vem....zalita kot plomba, kar ji ni niti manj podobno.

 

Eh, pestro kaj češ.

[coccinelle]

Thx.

Mam feeling da vseeno kar dobro hendlaš

 

Jaz pa v to temo ne morem ravno iz izkušenj kaj povedati (nimam tašče). Samo 'moj' pravi, da ima ful v redu taščo ... sta se res dobro poštekala.

[Guest sstane]

Mimogrede, cosma... a sta se uspeli dogovoriti glede vikanja/tikanja... če se ne motim, sta imeli neke borbe  

Menda se onikata

[cosma]

Menda se onikata

Te verzije ne prenese..zaradi...družinska zgodovina....

 

Tko, da če bi jo pa onikala, bi se pa vsaj za 6 dni skregala z mano

[bast]

sočustvujem s tabo, ne bi bila rada na tvojem mestu...

 

če te moti, da se vtika v tvoj lajf, ji vsekakor moraš pokazat svoje meje. če ne razume tega kar ji neverbalno sporočaš, se skušaj pogovoriti. pa ne tko, da vanjo izbruhaš ves svoj gnev, ampak se pripravi in ji povej bistveno. resno in prijazno, po možnosti ko je v dobri kondiciji. morda bo sčasoma zaštekala. nenazadnje je od obeh odvisno koliko znosno bo skupno življenje... lahko ji tudi napišeš, bo imela več časa za predelavo...

[Buddha]

Tudi mene moja ex tašča (tadruga) ni nikoli marala in me še zdaj ne. Najprej je zgledalo, da me ne mara, ker sem ji "vzela"sina, zdaj pa zgleda, da ji ni prav,ker sem ji ga "vrnila". Ampak nikoli se nisem preveč ozirala na to.

[Guest sstane]

Zamisli si, da si ti tasca in tvoja snaha te ne mara.

Ne morem, sem tast

[LeilaniA]

ZDAJ PA IMAM USTA DO UŠES:)

 

Zabavno, dokler ne bom prišla

DOMOV.

 

Na žalost živimo v isti hiši, hvala bogu za vsaj lasten vhod,

 

malo ozadja: ostala je brez moža (hitro umrl od bolezni) in hoče priklenit nase svoje otroke (vabi nas na kofetke pa vse sobote naj bi viseli tam; celo tisto vrsto kave je nabavila, ki jo jaz pijem, da bi le prihajala k njej - bljek). Hoče živet v nekakšni plemenski skupnosti, kjer si vsi vse delimo, jaz pa tega nočem, zlasti ji ne dam njenega sinčka, ki se hvala bogu že zna postavit zase, pa saj ni problem v njem, samo v tem, da jaz nje ne maram - niti ne sprejemam. Naj bo čim bolj jasno, torej, tole me moti:

1. je preveč sebična (ona, ona, ona in še enkrat ONA!!! je taglavna)

2. hoče imeti pregled nad življenjem vseh nas, ki tudi tu živimo (kdaj, kam, kako, zakaj ste šli)

3. preveč vsiljiva

4. NI ODBITA!!!! (ko bi bila, bi dobro shajali!)

5. malomeščanska klerikalka (da ja ne bodo sosedje kaj slabega rekli, videli...)

6. zavrta tradicionalistka

7. pobožnjakinja (ko bosta pa hčerkico krstila, bo pa rešena... pa daj no)

8. še kaj bi se našlo.

 

Iz Ljubljane v vas sem se preselila in moje živjenje bi bilo idilično, če bi jo sprejela. NE VEM PA, KAKO NAJ TO NAREDIM.

U kako mi tele stvari zvenijo znano. Sem se tud sama preselila z Ljubljane skoraj na vas, v hišo k taščici, tastu ....

Ko sem rodila, je hotela tašča čisto prevzeti komando nad mojo hčerkico, kukr da sem sama čist nesposobna. Najbolj pa me je razkurilo, kadar je tamala jokala, moja taščica pa je povedala: "moji pa niso nikol jokal, ker so bli vedno siti in previti". In tko se mi je nekega dne odtrgal in nismo več govoril. Samo poslušala sem še opravljanje, kako sem razvajena Ljubljančanka, kako nič ne znam...itd. Pa jaz nič v cerkev, pa tamala nič krščena...itd. Mož pa vmes čist zbegan.

Enkrat sem šla čist za foro pogledat eno stanovanje, ker dnarja tko nisva mela kej dost...pa pol še eno stanovanje, ki mi je blo tko všeč, da sva se čist zakreditirala in se odselila. Sicer ne prav daleč...ampak dovolj daleč. Že čez nekaj mesecev so me njegovi povabil na neko obletnico, pa midva jih včas povabiva na kakšn rojstni dan...in zdej po dveh letih življenja v svojem stanovanju, je kot v raju, pa tud s taščico se čist ok razumeva, čeprov kakšne hude frendice tko nikol ne bova.

Tko da...jaz jo sprejemam, odkar imava varnostno razdaljo

[Pujsita]

Tamara, Enja in Cosma

[Surangeni]

Sem jaz, ki si dela zalogo, spremenila sem si ime, pa nič za to, še vedno imam isto taščo:)

 

Po naravi sem taka, da nikomur ne rečem nič slabega, dokler se mi ne zdi, da mi dela krivico. Potem se znam spremeniti v najgrše gledajočo baburo in znam iz sebe spravit take besede, ki pripravijo do solz. Ampak samo, če se mi zgodi namerna krivica.

A moja tašča mi ne dela namerne krivice, saj v tem je ves problem. Tako da ne nimam vzroka, da bi odprla ventil in jo nakurila. Ona to dela morda res nezavedno. In vem vse to, da je boga, ker je sama, ampak v bistvu smo konec koncev vsi sami. Jaz vem, da znam biti sama (nisem ženska, ki bi nujno rabila tipa, da se čuti popolno), jasno zdaj sem navezana na moža, ampak nimam pravice, da b izkoriščala druge, da bi mi milili samoto.

In ženska v svojem bistvu res ni slaba, je pa težka in sitna stara baba, to pravijo njeni otroci, ampak jo tolerirajo.

Nisem dost močna, saj to je, in s tem svojim nerganjem v sebi ravno njej dajem moč! In krog se sklene...

 

s partnerjem se seveda o tem pogovarjava in jo že zna urihtat, a včasih so stvari bolj kompleksne...

 

No naj vam povem en dogodek, pa če ni za počit od smeha, zdaj ko smo približno razgalili in na pol križali to ubogo žensko:)

 

S tremi avtomobili smo se (partnerjev sorostveni klan) hoteli odpeljati do pokopališča mojega tasta. Tašča je rekla, da naj mi peljemo enega strikota in smo ga natovorili in odpeljali. Na pokopališču se naberemo okoli groba, nakar JAZ vprašam svaka, kje je tašča. Skomigne z rameni. Vprašam svakinjo, tudi ona ne ve. Na koncu smo ugotovili, da smo jo POZABILI!!!!!!!!!!

Vsak je mislil, da jo bo drug peljal. In ko se narežimo, jo zagledamo, kako sopiha (saj ni bilo daleč, 500m) proti nam. "Ste mi jo pošteno podkurl!"

 

No in ko mi je res težko, se spomnim na kakšno tako stvar. In dan je lepši!

[bigm]

Tašče in snahe. Neizčrpna tema šaljivih zgodbic.

 

Nekatere znate kar dobro stopit v tuje čevlje, druge pa manj.

 

Zavedajte pa se, drage snahe, da boste najbrž vse enkrat postale tašče. Takrat pa se spomnite svojih sedanjih razmišljanj.

[Ksenia]

moj pravi, da ima izredno fejst taščo in tu se strinjam z njim, moja tašča, hm, kaj čem kadar se vidiva jo sprejemam, je pa zanimivo, kadar me vidi, mi da jurja za kufe, takrat jo prav rada srečam

ma ja upam, da ne bom težka tašča

[nataly]

Tašče in snahe. Neizčrpna tema šaljivih zgodbic.

 

Nekatere znate kar dobro stopit v tuje čevlje, druge pa manj.

 

Zavedajte pa se, drage snahe, da boste najbrž vse enkrat postale tašče. Takrat pa se spomnite svojih sedanjih razmišljanj.

Ja. Jaz bom dobila zete.

 

Če bo bog dobre volje prehitro.

Če malo manj, pa si bosta vzeli čas.

 

Tole bo menda kar problem pri nas - sem včasih kar hudobna in dražim mojega: ti bo zet prišel in ti zatežil - stari...zanič si naredil hišo...to ni v redu...to ne velja . Ali pa se lepo razkomotil na kavču, noge na mizo, čik v roke...pol pa ti reče: ajd stari - prinesi še eno rundo ...

Moj pa : ja bo letel skozi okno

 

V glavnem - sva zadnjič šla na govorilno uro in dečki vseh možnih frizur in okraskov..pa ga pičim: vidiš, nekaj takšnega bo tvoj zet...

On pa pametno: saj bo tvoj tudi

 

Kar se mene tiče - si naj kar vzame čas...komaj leto bomo v hiši - pa še ta ni gotova..

[Marsa]

Sem jaz, ki si dela zalogo, spremenila sem si ime...

Oj, sam da vskocim tule; ce bi to hotla bit 'praksa', spreminjanje imen oz. za vsakih 10, 20 komentarjev novo vclanitev oz. novi nick, ti predlagam, da pises meni na urednistvo in ti jaz spremenim ime v administraciji in se tako tvoji posti pristevajo oz. se ve, da gre za isto osebo.

[Surangeni]

Prigode in nezgode z domačih logov

 

Moja tašča joj spet sem tle. Ko prebiram vaše komentarje, samo kimam in se strinjam. Vse to VEM, samo kaj ko je ko hudič težko to dejansko v sebi sprejet. Ne samo navzven, tudi tako ČUTIT.

Včeraj, kaka ironija, pa je celo naneslo, da je bila na kosilu pri mojih starših, kamor tudimi3 vsako nedeljo gremo (mali obredek). Moji starši jo sprejemajo (malo modrosti moje mami bi se rada nalezla, ki pravi, da taka ko je, je, naj jo sprejmem). Kosilo je bilo OK, vsi smo bili prijazni in se hahljali, samo moja hči je bila malo zmedena, češ kaj dela mama pri babi in dediju.

Smo pa imeli v soboto žur zame in za svaka pri njej v kuhinji (kako prikladno) in CELO mi je pritisnila 3 poljube na lica in mi zaželela srečo... Potem pa mi vrag ni dal mira, ko je beseda nanesla na piercinge, saj si ga hoče dat ena njena vnukunja nad brado, in ona, joj, pa to ni dobro bla bla bla. In sem morala povedast svoje (malo duška si pa le moram dat no!) in potem je kar utihnila, ja, sej no...

 

V bistvu jo imam rada, dokler se preveč ne vmešava. Najbolj me jezi, ko butne v nedeljo zjutraj, ko je skoraj edini dan za romantično jutro in zajtrk, brez TRKANJA ali zvonenja, po možnosti mi še otrok na joški visi, in že zagrabi sina, češ ona bi NUJNO zdaj to in to rabila... Ja, saj ji lepo pove, da bo prvo pojedel itd, ona pa, da se ji res mudi, ---- ja kdo koga zdaj ne spoštuje?! Res je, da je partner po pogodbi se zavezal, da bo za njo skrbrl do smrti, v zameno za hišo, ampak treba je določit meje, kaj pomeni skrbet za koga. Ženska ima 64 let in je relativno vitalna, samo dela se, da je vsa boga. No ja. Partner žeitak dela ful okrog hiše, potem ga pa ona še za take p**** kliče, da mi skor film poči. Če bi se to lakho popravilo, potem bi bilo znosno. In ful mi je všeč misel, da je dovolj, da jo toleriram. Ker, to je tudi test, koliko sem v resnici tolerantna. Lahko je bit toleranten do tistega, kar te ne moti:)

 

Dobro jutro vsem, lep začetek tedna,

 

tebi draga Marsa pa samo to: hotela sem spremenit vzdevek brez koloboij, pa nisem našla druge variante, nisem pa pomislila, da bi se ti javila v uredništvo.Sori. Boš lahko preživela?

Poleg tega ne vem, kako lahko posplošuješ, in veš vnaprej, da si bom vsakih 10 komentarjev menjala vzdevek. Prvi je bil prvi stavek v neki otroški knjigici, na katero sem pritisnila prst in ker sem si rekla, da bo, kar bo, sem se tega ržala, ni mi pa bil všeč. Tale je dobljen po istem principu, mi je pa že bolj všeč, saj sem res ena taka zverina, grozna in režeča. Grrrr.

[Marsa]

tebi draga Marsa pa samo to: hotela sem spremenit vzdevek brez koloboij, pa nisem našla druge variante, nisem pa pomislila, da bi se ti javila v uredništvo.Sori. Boš lahko preživela?

Poleg tega ne vem, kako lahko posplošuješ, in veš vnaprej, da si bom vsakih 10 komentarjev menjala vzdevek. Prvi je bil prvi stavek v neki otroški knjigici, na katero sem pritisnila prst in ker sem si rekla, da bo, kar bo, sem se tega ržala, ni mi pa bil všeč. Tale je dobljen po istem principu, mi je pa že bolj všeč, saj sem res ena taka zverina, grozna in režeča. Grrrr.

Stekam, ravno zato pa sem ti predlagala.

Sploh ne posplosujem, ampak kot urednik pac skusam vnaprej pomisliti na vse mozne variante, kazalo pa je ze tako (izrazila pa sem se natancno: "ce bi to hotla bit praksa").

Kot npr. pri nekaterih, ki menjajo ikonco, vendar to je vseeno, ker zaradi tega ne odpirajo novih accountov.

Prezivela pa zato seveda bom.

Pa ti?

Bos prezivela, ker sem ti tole prijazno predlagala?