Skoči na vsebino

Tekma ali Zmaga


Marsa

Recommended Posts

... sory, ce se zdi [samo] asociacija na - 'pomembno je sodelovati, ne zmagati';

no, nisem cist tega mislila...

V bistvu me zanima sam filing, res ono iskren in pravzaprav nekako 'izlocen' od vsega...

 

Mal razmislite... kaj je res bolj 'gusht'?

Ko POTEM zmagas?

Ali zmaga, ker si ze PREJ... (blablabla)?

in torej POTEKI dogodkov,

POTEZE ki si jih tolk dobr obvladoval,

FAZE posamezne,

PRVI KORAKI

ali VRHUNEC ... ?

 

... je pa tolk dobr povedal o tem mislim da Remarque (sicer pa naj me kdo prosim popravi):

 

Vsaka zmaga pomeni zmago manj - tisto, ki je ne bo vec mogoce doseci

 

xcivx x!x

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 139
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

o temle pa jaz že nekaj časa razmišljam :eek: ,

včasih imam občutek da sodelujem v eni bitki, tekmi, kjer se niti ne borim, kjer sodelujem brez da bi naredila odločilno potezo... občutek imam da predajam bitko za zmago v življenju... sej vem zaštrikala...

kaj je bolj sladko tekma ali zmaga? odvisno kje a ne... recimo da če pogledam na intimnem področju potem mi je tekma ( igra)bolj gušt kot pa sama zmaga, ta itak pride... v poslovnem svetu mi zmaga pomeni več kot sama tekma, ... a sem sfalila bistvo tele teme :sori:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

je res nekako vse tole...je zelo odvisno od situacije in vpletenih.

ce ti gre kdo izjemno na zivce, ga je vcasih lepo 'premagat', karkoli ze to v danem trenutku pomeni.

torej: odvisno od konteksta. in kako borbeno se pocutim. vcasih mi ni hudo, ko sem 'premagana', ce vem, da se sploh nisem borila...potem tudi ne pricakujem kaksnih izjemnih rezultatov.

 

ceprav moram reci, da je v bistvu najlepse in najpomembnejse, da imam zase obcutek,

da sem reagirala, delovala v skladu s sabo in svojimi merili.

ce je bilo nekaj zame dobro narejeno, pravi dosezek...mi je v bistvu vseeno, kako to 'na ven' zgleda...

in obratno. ce sem nekaj totalno dobro naredila (po mnenju drugih) mi vseeno nic ne pomeni, ce se meni zdi,

da ni bilo prav, da bi lahko bilo boljse...itd.

ponavadi je tako :o|o:

 

 

 

selene x:o)x x:Xx

po moje nisi 'sfalila'...saj to je tudi odprto, kaj je tebi definicija tekme, zmage...v bistvu je vazno, kar je tebi vazno.

ce se na prijateljskem srecanju pocutis kot na tekmi, je to zate pac tekma. :vragec: x;)x

Variety is the spice of life.

Kdo lahko spremeni svet?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Včasih je tekma zabavna in nam je vseeno ali zmagamo ali ne...

včasih je tekma naporna, boleča.....in je zmaga lahko tudi poraz,

včasih pa dobimo občutek zmage(poraza), pa se sploh nismo zavedali, da sodelujemo v tekmi...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Občutek zmage je prijeten vendar ne traja dolgo,

vedno pride nova tekma nova borba...in s tem spet zmaga-poraz!

Prijeten je občutek, ko zmagaš vendar vedno pa ne moreš zmagovati kaj ne??? :vragec:

Mi tle imamo se fajn če vam prav je al ne..:D
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

j....moram reci, da je v bistvu najlepse in najpomembnejse, da imam zase obcutek,

da sem reagirala, delovala v skladu s sabo in svojimi merili.

Vem, dbest xsrcx xsrcx xsrcx in vse x!x

Sam... xscratchx - tvoja merila pa zal niso vedno skladna s tvojimi prepricanji, pac pa z vcepljenimi.

 

'Ti' je pojem kot 'clovek', misljenje torej splosno in ne leti ne na tinko ne na nikogar.

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

je res...ampak v bistvu potem sploh nikoli ne vemo, kdaj smo mi mi in kdaj smo kar so nas naucili biti. :O: x:o)x

 

vazno, da se dobro pocutis, v bistvu...ce si v resnici v redu, pa vedno nekako presoja okolje...tudi, ce tebi to ni bistveno. ene sprejmemo, drugih ne...

ampak saj v bistvu nikoli prav zagotovo 100% ne ves, kdaj si ravnal prav in ce si res ravnal po svoje.

lahko gres samo po obcutku.

pa upas na najboljse. pa se potem se ti merila itak stalno spreminjajo, premosorazmerno s stevilom izkusenj,

novih znanj...itd...ah, tezko je biti zmagovalec, porazenec...tezko je biti! xcivx x:Dx x;)x

Variety is the spice of life.

Kdo lahko spremeni svet?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dobra tema tole! :palec:

V živlenu si vs čs primoran neki dokazvat in tekmovat, tud če ne želiš.Rezultati niso zmer taki, kt bi jih hotu. Osebn pa sm raj tekmovalc večkrat, kot zmagovalc,sej rabš več energije in vole,da začneš od začetka, kt če se sončš na svojih lovorikah! Sm zmagu, zdej pa lohk počivam-narobe,ravn takrat morš napet vse sile, ker jih bojo tud drugi, ki te skušajo prehtet,bit bolši in uspešnejši. Umetnost je obdržat mest zmagovalca in ne sam zmagat! x8Dx

[color="red"]Baby don´t forget my number![/color]
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Triple, tle se kar strinjam s tabo. :palec:

Edino da jaz ne jemljem vsega kot tekmovanje, ampak kot eno gonjo, entuziazem...

Če tekmuješ, imaš nasprotnike, ki jih želiš prehiteti. V mojem življenju pa ne morem reči, da imam kake nasprotnike, tekmece. Se moram gnati naprej, ampak to počnem čisto individualno, brez premagovanja drugih. Premagujem edino samo sebe, ki pa se nikoli ne morem premagati - vedno lahko naredim samo maksimalno, kar je v mojih močeh, ali pa malo manj, nikoli pa ne več kot je v mojih močeh.

Kaj pa vem :inocent: , mogoče sem prevelik individualist. Vedno mi je bilo bolj pomembno, kako jaz živim, kako se jaz počutim..., ne pa, na kateri stopnički stojim v primerjavi z drugimi kao sotekmovalci. Tako da pri meni v bistvu ni ne tekme ne zmage.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tamara, ja štekam! Mogoč bi moru povedat,da sm meu za primerjavo posel! x;)x Morš bit mal komolčarski in mal prednjačt pred ostalmi, ker drgač so tvoje metode hitr zastarele, zmer se najde kakšn bolši, k ti je lohk vzor! :palec:
[color="red"]Baby don´t forget my number![/color]
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ma ja, saj tudi jaz sem imela v mislih bolj posel, ker pri drugih stvareh pa si je sploh težko predstavljati neko tekmovanje. (Razen še v športu, kjer je tekmovanje in zmagovanje največkrat edina motivacija.)

Ampak tudi v poslu se ne počutim kot tekmovalec. Gor me držijo vedno nove ideje, ki pa sploh niso povezane z drugimi, ki se ukvarjajo z mojo dejavnostjo. Včasih grem v čisto nekaj x, ki je sicer povezano z mojim poslom, vendar nima zveze z mojo konkurenco - ne gre za to, da bi premagala konkurenco, ampak mi je izziv, ker je neka novost zame (za preizkusit sebe, kaj še in koliko še zmorem). Ko mi nekaj postane monotono, želim spremembo. Zaradi sebe, ne pa zato, da bi druge prehitela. Včasih naredim tudi kaj, kar v bistvu celo koristi moji konkurenci. Saj me včasih tudi kdo debelo gleda in me ima mogoče za malo trčeno, vendar zame osebno je pa to tisto YESSS!

 

Pred kratkim sem n.pr. pričela z individualnimi inštrukcijami šivanja in krojenja, kar do zdaj ni počela še nobena šivilja na Obali. In en prjatu mi je rekel, da mojih učenk ne smem preveč naučiti, ker mi bojo potem delale konkurenco. Jaz pa na to sploh ne gledam tako. Zelo vesela bom, če mi bo uspelo jih tako dobro naučiti, da bodo lahko opravljale moj posel! Jaz pa se bom itak takrat že kaj novega spomnila. Če bo na Obali veliko šivilj, jim bom pa začela recimo cvirne in gumbe prodajat. x;)x x:Dx Skratka, ni straha zame. Še vedno, ko sem sebe poslušala, sem dobro prišla skozi. x^x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kadar in če tekmujem, tekmujem, da zmagam. Vedno. Nikol sam ne sodelujem. In rad imam tekmo, boj. Če izgubim - se tolažim s posameznimi dobrimi potezami. x:Dx x:o)x Znam prenest poraz, sploh če sem dal vse od sebe. Posebna vrsta zmage je dostojanstveno prenest poraz. In naslednjič spet zmagat. Sicer pa seveda nerad zgubljam. Generalno gledano pa me zadovoljuje moje osebno mnenje, da me je v tistem kar recimo obvladam zelo težko premagat. En tak slavospev sebi je to. x:o)x x:Dx Sam, resno mislim. :vragec: :vtz: Čaki, kaj je že bistvo teme? :inocent: x:Dx

Nikogar ne obrekujem, samo govorim, kar mislim.

K. Čapek

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zanimiva tema!

Nekaterim je cel lajf ena sama tekma... tekma, v kateri lahko zmagajo v posameznih etapah, na koncu pa so vendarle poraženi.

Drugi v lajfu sodelujejo v neskončnem številu različnih tekem... v nekaterih zmagajo, v drugih izgubijo... končna zmaga je odvisna od tega, kaj so se naučili... predvsem iz porazov.

Spet tretji se komaj zavedajo, da vzporedno z njimi potekajo borbe... ne želijo si tekmovati, radi bi samo čim preprosteje prišli, kamor jim je pač namenjeno.

 

Kam bi uvrstila sebe?

V lajfu mi je tekmovalnost bolj v nadlego kot v užitek. Najbolje se počutim v win-win situacijah. Seveda pa ne gre vedno brez boja... a takrat navadno potegnem 'ta kratko', ker se mi upira grebenje in komolčenje. Le če mi kaj veliko pomeni, sem se pripravljena spopasti... vendar ne želim zmage za vsako ceno in z vsemi sredstvi.

Obstaja pa še drugi del moje osebnosti, ki si želi zmagovati in išče izzive... in tega sem se navadila izraziti skozi šport. Tu pa samo sodelovati ni dovolj... zmaga, naj bo osebna ali ekipna, pomeni vse. In lastna dobra igra, odlična poteza, pomeni eno posebno zadovoljstvo ne glede na končni rezultat. In še nekaj te šport lahko nauči: spoštovati vsakogar, bati se nikogar... In kot je rekel Mick: posebna vrsta zmage je dostojanstveno prenesti poraz x:)x

ポローナ

 

 

Pikapolonica (my blog)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ko mi nekaj postane monotono, želim spremembo. Zaradi sebe, ne pa zato, da bi druge prehitela. Včasih naredim tudi kaj,kar v bistvu celo koristi moji konkurenci.

 

In en prjatu mi je rekel, da mojih učenk ne smem preveč naučiti, ker mi bojo potem delale konkurenco. Jaz pa na to sploh ne gledam tako.

 

Zelo vesela bom, če mi bo uspelo jih tako dobro naučiti, da bodo lahko opravljale moj posel! Jaz pa se bom itak takrat že kaj novega spomnila.

:palec:

. sm dosegu le zato da si nardim en os.napredek,kr drgač ne morem sploh se izrazit tut živet; strmim k izpopolnjevanju Sebe, se zato ne smem počutit v zaostanku; preprosto rabm Napredek ;pozneje spoznal,da telo ne sme trpet ne fizično,ne psihično,zato sm raje dau prednost drugim, naj se oni matrajo..Jest pa sam,da zadovoljim sebe v zdravem apetitu. Sovražim dokazovanje, še vedno,zato pa nism nekak spredaj(ostajam raj nevtralen,neviden) sam kaj,tut krulit in tulit se mi ne da, nevem...raje šparam se :8): A da bi se prerival za kaki dosežek med kolektivom, pa sj me pomendrajo,jao. v Bojevanju želim ostat flegma, če pa me že izzove, hote,nehote pač prtisnem vse kar je v men, da se to tut razkuži ustrezno temu namenu x^x

Zavedni˝starši že od malih nog prtiskajo mladeniče za borbo u layfi, za spirit bojevanja, sam a pol si to ti al oni?

Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi strahopetnejąi od nas.BORNE "

.vedno iščem Vzrok problemov in njihove Zdrave rešitve
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kok ste dobro napisali, nima smisla da sploh citiram posamezne delcke vasih postov...

Posreceno se mi je zdelo, ko pravi Coccinelle, da ji je prej v nadlego, lahko to kar razumem, ceprav pa se mi zdi, da sem na nek nacin vseen tekmovalna, ceprav po drugi strani sploh nisem - ne da se mi grebst, ce nimam sans za zmago.

Sam po drugi strani pa si vcasih jemljem kot izziv, ce SE ZDI, da nimam sans za zmago (x;)x)...

Sam definitivno raje zmagujem veckrat, sproti, kot da bi (kot si morda kateri zelijo) si zelela ene one res D zmage kao...

kaj jaz vem - vse zivljenje sem sanjal, da bom pri NBA - ali na vsak nacin sem hotel postati slaven, vse sile sem vpel, da bo postal najhaj doktor...

Mislim, da pri onih stvareh, ki se jih lotevas s srcem, itak dajes vse od sebe in tako torej ne gledas samo cilja in tako torej v osnovi ne mores razmisljati tako.

je pa obcutek zmage dober. x8Dx x;)x :palec:

Se mi pa zdi, da raje tekmujem kot pa zmagujem.

Pa Enja je dobro napisala tud, Tamara pa je itak zmagovalka; dva otroka, samohranilka, siva tistole, sama brand spedenala svoj, zdravo razmislja, nic je ne spravi iz tira, to je clovek, ki je zmagovalec.

ne zmaga samo oni, ki osvoji najvisji vrh. konec koncev je to lahko pac cisto egoisticno - pa se druzina skoz cvika zanj... ampaj ja, je pa zmagovalec (da ne boste mislili, da ne cenim dosezkov, tudi mene kar celo gane, ko kdo kaj jaz vem, kaj blazotnega doseze).

Zame je absolutna zmagovalka v lajfu tako bila denimo hellen Keller (rak/sco/riba), slepa in gluhonema, ki je napisala par knjig!!! :palec: :palec:

In Stephen Hawking - ko ima majnd kot vesolje!

 

Pa se bi lohk nastevala, zame je zmagovalec tisti, ki nekaj naredi iz tistega, kar dobi in v TEM zmaga. x^x :palec:

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tekma ali zmaga?

 

Itak, da je boljša zmaga :palec:

 

Jaz tako težko izgubljam in moj nasmešek stoposto ni tok širok kot pri zmagi. Če bi rekla drugače, bi lagala.... xrolleyesx

 

Geslo "važno je sodelovati in ne zmagati" pa mi ne leži najbolj. x:Dx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Važno je zmagati,saj drugače tekmovanje nima pravega čara! x:px :palec: x:Dx :vragec:

Morda potrebuje človek čas enega življenja samo zato, da pridobi vrline, ki izničijo njegove napake iz prejšnjega življenja... Vrline, ki jih pridobimo in ki se počasi razvijajo v nas, so nevidne vezi, ki vežejo med seboj posamezne eksistence-eksistence, ki se jih spominja samo duh, saj materija nima spomina za duhovne stvari.

 

HONORE DE BALZAC

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 months later...
Dodala bi samo še tole. Zmaga dobi nekako grenak priokus,če ostali udeleženci niso vsaj približno toliko močni in željni zmage kot si sam. Če si zmagovalec med vrstami poražencev,je zmaga bolj naziv kot kaj drugega. Ni zastonj pregovor "Bolje zadnji v mestu, kot prvi na vasi!" x:Dx :vragec:

Morda potrebuje človek čas enega življenja samo zato, da pridobi vrline, ki izničijo njegove napake iz prejšnjega življenja... Vrline, ki jih pridobimo in ki se počasi razvijajo v nas, so nevidne vezi, ki vežejo med seboj posamezne eksistence-eksistence, ki se jih spominja samo duh, saj materija nima spomina za duhovne stvari.

 

HONORE DE BALZAC

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...