Tekma ali Zmaga

[Bern]

Odvisno je od tega, kako tretiraš zmago.

 

Ali ti pomeni stopnico na poti naprej in možnost napredka (recimo, da se ti z njo kar nekaj tega odpre) ali pa užitek, da si nekoga premagal, potolkel.

 

Ni malo tistih, ki jim je predvsem do boja. Če je potem še zmaga, je toliko bolje.

 

[zirosi]

Bistvo vsake tekme je zmaga.

 

In tisto, da je važno sodelovati, ne pa zmagati, je za luzerje.

 

Tekma ali igra, če hočete ima svoja pravila - in tekmuje se vedno za zmago.

 

Predstavljajte si tekmo, kjer bi vsi hoteli biti v povprečju - tudi tam bi bil nekdo bolj povprečen od ostalih.

 

Ali pa tekmo, kdo bo večji poraženec - ziher bi bil nekdo bolj zadnji od ostalih.

 

Izbira tekma ali zmaga je torej izbira, če izberemo tekmo, naj bi tekmovali za zmago. Drugače nimamo na tekmi kaj početi.

 

 

 

 

uživajte!

[Bern]

Več ali manj imaš verjetno prav.

 

Ampak potem na tekmi v slalomu ne bi nastopalo več kot deset-petnajst smučarjev iz špice. Ker drugi tako in tako ne morejo zmagati, razen če taboljših ne odnese bolezen, poškodba ali plaz.

 

 

In seveda ni fora v tem, da bi kdo hotel biti povprečen, ampak v tem, da leta dolgo tekmuje, da bi morda enkrat postal najboljši.

 

Najlepši primer je stari Vogl - skoraj kar vem, je v pokalu, zmagal je pa zdajle, in to na prestižni tekmi.

 

Ali je vsa leta treniral za TO zmago? Absurd. Tudi če ne bi zmagal nikoli, bi verjetno bil zadovoljen z marsičem. In lep čas je bil v drugi pa tretji jakostni. In treniral kot hudič. Brez možnosti na zmago.

 

Ki je tudi včeraj ne bi dosegel, če jih ne bi malo morja odpadlo, če Rocca ne bi povozil količka in če bi se Palander ne šel ratrak.

 

Tudi to je šport.

 

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Več ali manj imaš verjetno prav.

 

Ampak potem na tekmi v slalomu ne bi nastopalo več kot deset-petnajst smučarjev iz špice. Ker drugi tako in tako ne morejo zmagati, razen če taboljših ne odnese bolezen, poškodba ali plaz.

 

 

 

 

A si ziher, da tudi ostali tako razmišljajo? Po moje večina verjame, da jim bo nekoč uspelo. Glede na to, da so vsi skupaj na razliki parih sekund, dvomim, da je med njimi kdo, ki samo sodeluje.

 

(lahko pa kdo razmišlja podobno kot moj stric: "Jest mam šest razredou osnovne šule, jest lahk še zmerej študiram, kej boste pa vi, ki ste že use šule skuz dal?")

 

 

 

uživaj!

[Piko]

Oh, tekma brez zmage nima smisla? Za koga nima smisla? S kom pa tekmujemo? Z najboljšimi ali zgolj s prijatelji, a na isti tekmi? Že v športnem smislu je pojem zmage lahko ohlapen.

Tekmovati in ne dati dovolj od sebe, pa to nima smisla. Grem na tekmo, da bom zmagal - to je pa prav tako neumno. Realno gledano bi bilo potem vedno samo po nekaj tekmovalcev, tistih ta najboljših. Zato gre večina na tekmo za svojo zmago, zmagati, premagati (lepše bi bilo rečeno izboljšati se)

skratka gre za trud, biti boljš. Nekateri za to potrebujejo in potrebujemo tekmo. Poleg tega ti da tekma možnost rezultat, zaradi tekmovalnih okoliščin, izboljšati. Tekma je tudi objektiviziranje mnenja o svojih zmožnostih. Tekma je res povezana izključno z rezultatom. Da je pa rezultat lahko samo zmaga, je pa bosa.

 

Oh, Bern, si me ravno prehitel s tistimi smučarji! Zmaga je tvoja!

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Oh, tekma brez zmage nima smisla? Za koga nima smisla?

 

Za samo sebe - brez zmage ni nobenega tekme. Zmaga je osnovni smisel vsake tekme, smisel, ki je vpisan v osnovo, v bistvo.

 

 

<{POST_SNAPBACK}>S kom pa tekmujemo? Z najboljšimi ali zgolj s prijatelji, a na isti tekmi? Že v športnem smislu je pojem zmage lahko ohlapen.

 

Tekmujemo lahko samo na isti tekmi, s temi, ki tekmujejo. Menda ne moremo tekmovati s sodniki ali gledalci ali mogoče s čim drugim?? Pojem zmage ni nikoli ohlapen. Lahko je relativen - ni pa ohlapen!

 

 

<{POST_SNAPBACK}>Zato gre večina na tekmo za svojo zmago, zmagati, premagati (lepše bi bilo rečeno izboljšati se) skratka gre za trud, biti boljš. Nekateri za to potrebujejo in potrebujemo tekmo. Poleg tega ti da tekma možnost rezultat, zaradi tekmovalnih okoliščin, izboljšati. Tekma je tudi objektiviziranje mnenja o svojih zmožnostih. Tekma je res povezana izključno z rezultatom. Da je pa rezultat lahko samo zmaga, je pa bosa.

 

Če gre za to, biti boljši - zakaj biti boljši? Mogoče zato, da bom naslednjič še boljši?? In zakaj?? Zakaj biti boljši, če ne zato, da na koncu zmagam?

 

In nikjer nisem napisal, da je edini rezultat zmaga, lahko pa napišem, da je zmaga tisti rezultat, po katerem se merijo ostali rezultati - zmaga je osnovno merilo vsake tekme.

 

 

uživaj!

[Piko]

Sedaj te pa vprašam - si tekmovalec, tekmuješ v čem? Na koliko individualnih tekmah si sodeloval? Kaj pa kakšna fuzbal tekma - si bil kdaj v ekipi, ki je zmagala, pa sam nisi bil med najboljšimi - kaj bi takrat pomenila zmaga, je zmaga tvoja?

 

Zmaga je primerjava, za katero tekmujemo.

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Sedaj te pa vprašam - si tekmovalec, tekmuješ v čem? Na koliko individualnih tekmah si sodeloval? Kaj pa kakšna fuzbal tekma - si bil kdaj v ekipi, ki je zmagala, pa sam nisi bil med najboljšimi - kaj bi takrat pomenila zmaga, je zmaga tvoja?

 

Zmaga je primerjava, za katero tekmujemo.

 

 

Načeloma ne tekmujem v skupinskih športih, če tekmujem, sem med boljšimi. V skupinskih športih je zmaga lahko samo skupinska - rezen pri pretepih in v vojnah.

 

Tekmoval sem v športnem plezanju, lokostrelstvu, atletiki, pikadu, polaganju rok...

 

Tekem že dolgo ne štejem več.

 

Tudi, če zmagi rečeš primerjava, še vedno tekmuješ zanjo.

 

 

uživaj!

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>Tekmoval sem v športnem plezanju, lokostrelstvu, atletiki, pikadu, polaganju rok...

Tekem že dolgo ne štejem več.

Tudi, če zmagi rečeš primerjava, še vedno tekmuješ zanjo.

uživaj!

Hja, skratka tekmovalec. Lovec na zmage? Veliko tekem, praviš. Le ne verjamem, da si šel vedno tekmovat, da bi zmagal. Pri toliko tekmah... lahko pa se motim in si večinoma imel realne možnosti za zmago.

 

Dobro. Sam ne morem toliko pisati o tekmovanju, ker nisem tekmovalec. A ne pomeni, da sem tudi brez tekmovalnih izkušenj. Prav zato ti lahko povem, da tvoj pogled na tekma-zmaga ni edini mogoč ali pa edini pravilen.

 

Tudi boj, borba ali kaj podobnega, je pomembno pri tekmi. Ampak boj je lahko le med sebi enakimi. Iti na isto tekmo z nekaj razredov boljšimi, daj no, saj ni resno, če bi šel na zmago. Takrat se boriš le s samim seboj.

 

Uživaj v zmagah!

 

P.S. Svet sicer drvi nekam drugam - bit' ali ne bit', to je sedaj digitalno vprašanje...

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Hja, skratka tekmovalec. Lovec na zmage? Veliko tekem, praviš. Le ne verjamem, da si šel vedno tekmovat, da bi zmagal. Pri toliko tekmah... lahko pa se motim in si večinoma imel realne možnosti za zmago.

 

Takrat se boriš le s samim seboj.

 

P.S. Svet sicer drvi nekam drugam - bit' ali ne bit', to je sedaj digitalno vprašanje...

 

 

Seveda marsikdaj ni bilo realnih možnosti za zmago, kar pa ne pomeni, da sem tekmoval zgolj zaradi tekme. Če sem dal od sebe vse in še več pa nisem zmagal, se nisem preveč sekiral.

 

Če je dilema, kaj je pomembnejše, tekma ali zmaga je odgovor ontološki, da zmaga, saj je zmaga konstuitutivni element vsake tekme in skoraj vseh iger.

 

Če nekateri postavljajo tekmo pred zmago, je to njihov problem, saj si večinoma nočejo priznati, da pač niso dovolj dobri.

 

Je pa dobro ločevati med borbo in tekmo - tekmovati ne moremo s samimi sabo, lahko pa se borimo: lahko stopimo v vojno, tam (v vojni in ljubezni, kjer gre za osvajanje in zmagovalec v vojni je ponavadi tudi tisti, ki postavi nova pravila) pa ni več pravil. Tu se moram strinjati s tem izrekom:

Zmage človeka, ki je premagal samega sebe, ne more spremeniti v poraz niti bog. (Buddha Sakyamuni)

 

 

 

uživaj!

[Piko]

Športna tekma brez zmagovalcev, zmage, hm, ne daje dobrega občutka med tekmovanjem. Kot bi tekmoval brez smisla, mislim tudi sam. Rekel bi, da je zmagovanje oz. rezultati za tekmo kot sol za hrano. Ampak tekma brez zmagovalcev je lahko. Kako pa je z zmago, je lahko brez tekme? Kaj je primarno?

[Mick]

Odvisno kaj pojmuješ pod "tekmo". Zmaga je na primer tudi narejen izpit, diplomiranje, uspeh v službi, osrečevati bližnje, vzpeti se na goro, premagati bolezen....al smo pri tem tud s kom tekmovali? S sabo? Z življenjem? Z goro? Z boleznijo? Z usodo mogoče? Je vse to tekma? Če je, potem verjetno ni zmage brez tekme.

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>Odvisno kaj pojmuješ pod "tekmo". Zmaga je na primer tudi narejen izpit, diplomiranje, uspeh v službi, osrečevati bližnje, vzpeti se na goro, premagati bolezen....al smo pri tem tud s kom tekmovali? S sabo? Z življenjem? Z goro? Z boleznijo? Z usodo mogoče?  Je vse to tekma? Če je, potem verjetno ni zmage brez tekme. 

No, prej sem govoril o tekmi in zmagi bolj v športnem smislu. Bolj zaradi Zirosi-ja. Seveda se strinjam, da je pojem zmage splošnejši... ampak tudi tekmo se da posplošiti: narejen izpit ni zmaga, če se nismo trudili po nekih pravilih, ki so ponavadi vnaprej določena in niso odvisna od nas, torej smo premagovali neke ovire, uspeh v službi ni prava zmaga, če ne temelji na delu, na goro se ne moreš povzpeti brez truda, brez poti, za premagati bolezen potrebuješ svojo pot...

 

Vedno enkrat začneš. Ali na startu teka, v prvem razredu osnovne šole, ob odločitvi, kaj vse boš naredil, da ozdraviš... potem slediš dogajanju, začrtani poti, marsikaj te seveda preseneti na njej, ampak vstrajaš in prideš do cilja... šele potem lahko temu rečeš zmaga. Meni je ljubši izraz USPEH.

 

Zato zame zmaga na tekmi nima enakovrednega smisla. Ker mi gre za uspeh. Za doseganje tistega, kar sem si zadal. No, prav, pri nekaterih je to samo zmaga...

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Ampak tekma brez zmagovalcev je lahko.

 

In, kako naj bi to izgledalo? Mogoče remi? Prekinjena tekma?

 

 

<{POST_SNAPBACK}>Kako pa je z zmago, je lahko brez tekme? Kaj je primarno?

 

Vojna recimo ni tekma (vsaj ne v športnem smislu) - v vojni ni pravil (pustimo zdaj nesmiselne konvencije, katere so namenjene zgolj samim sebi) in tam ponavadi nekdo zmaga. V vojni je lahko za posameznika zmaga že to, da je preživel, ne glede na to, da je njegova stran izgubila. Dialektika. Če lahko rečemo, da spadajo tekme v širši razred iger (pri katerih bistveni element ni vedno zmaga), so vse tekme opredeljene z zmago in določenimi pravili, medtem ko lahko za boj ali vojno rečemo, da ju ne opredeljujejo več nobena pravila, razen zmage. Lahko tudi rečemo, da je vojna dobesedno smrtno resna tekma, kjer zmaga odloča o življenju in prživetju.

 

Zmaga je širši pojem kot tekma: vsaka tekma ima nek določen cilj, ki je bolj bistven - zmago, vendar pa je pot do tega cilja opredeljena s pravili. O zmagi pa lahko govorimo tudi tudi tam, kjer ni takšne tekme. Tudi če gremo v zgodovino (in zanemarimo američane) lahko vidimo, da so se tekmovanja razvila predvsem iz bojevniških veščin, vendar pa so za lastno varnost morali uvesti določena pravila, da se ne bi pobili kar med seboj.

 

 

 

uživaj!

[coccinelle]

V bistvu je vse življenje tekma... že pri spočetju je en spermij moral premagati vse ostale... torej smo zmagovalci prav vsi, ki teptamo ta svet.

 

Kar se tiče tekmovanja pri športu - seveda vsak tekmuje zato, da bi zmagal...

Ker pa nis(m)o vsi šampioni, zmaga lahko pomeni tudi dober osebni rezultat.

 

Nekdo je pripomnil, kakšni so občutki v kolektivnem športu, ko npr. sam igraš slabo, a ekipa kljub temu zmaga... ali obratno, ko sam odigraš odlično, a ekipa izgubi. To je sicer odvisno je od veliko dejavnikov... pomembnosti tekmovanja, doseženega uspeha... a največkrat je vendarle v ospredju osebni moment... torej, če si igral slabo, si sicer vesel, da je ekipi uspelo, a vseeno prevlada razočaranje nad lastno predstavo... v obratni situaciji je malo bolj komplicirano... ponos, da si dobro opravil, pomešan z razočaranjem nad ekipnim neuspehom... tu je težje oceniti, kaj bo prevladalo.

[Piko]

Zirosi, na začetku si pisal o športnih tekmah, OK, sem poskusil napisati svoje poglede s tega ozkega področja. No, potem pa vse skupaj posplošiš na vse zemeljsko...

 

Moj osnovna misel:

pot k cilju mi je bolj pomembna kot sam cilj. Doseči cilj brez prehojene poti nima vrednosti. Če je cilj zmaga, pa naj bo to. Zato sam v življenjskih okoliščinah uporabljam pojem USPEH. Na koncu ne štejejo cilji, ampak prehojena pot.

po drugi strani pa - če tukaj berem, da je Tamara zmagovalka, ker zmaguje svoje življenje ker je samohranilka, sama šiva ipd. hm. Po moje tega ni imela za cilj! Ampak na njeni poti se ji dogaja marsikaj, ane, cilji se spremenijo (na isti tekmi življenja, jp) torej uspeh, kaj si naredil iz svojega življenja, ne pa nekaj, kar se imenuje zmaga.

 

(Torej če smo ravno pri špostnih tekmah, lahko prav zato rečem, da je tekma pomembnejša od zmage. Če ne bi bilo tako, potem bi ti zmaga na tekmi z izrazito neenakovrednimi pomenila prav toliko. Pa ti?)

[Marsa]

Dobra debata, Piko in Zirosi.

 

Coccinelle, jaz tud tko razmisljam,

[zirosi]

<{POST_SNAPBACK}>Zirosi, na začetku si pisal o športnih tekmah, OK, sem poskusil napisati svoje poglede s tega ozkega področja. No, potem pa vse skupaj posplošiš na vse zemeljsko...

 

(Torej če smo ravno pri špostnih tekmah, lahko prav zato rečem, da je tekma pomembnejša od zmage. Če ne bi bilo tako, potem bi ti zmaga na tekmi z izrazito neenakovrednimi pomenila prav toliko. Pa ti?)

 

 

Temu se reče vrednotenje - osebno me ne moti, če nekomu več pomenijo porazi kot zmage, vendar je pač to njegov način vrednotenja ali okusa - o okusih pa se ne razpravlja. Vendar je pri tem dobro dodati še besedico "zame".

 

Mene pri tem ne zanima toliko, kaj je komu pomembnejše, temveč kaj je po svojem bistvu prej: in tu je moj odgovor, da je zmaga ontološko pred tekmo. Zmaga je namreč kljub svoji relativnosti vedno merilo uspeha ali neuspeha. Za nekoga je uspeh že to, da se pojavi na štartu maratona, za drugega, da pride na cilj, za tretjega pa samo zmaga. Samo za enega pa lahko rečemo, da je zmagal.

 

 

uživaj!

[El Nino]

Če ne zmagaš je tekma še kako pomembna.

[bigm]

Planincu je gorski vrh cilj.

 

Ampak najlepše stvari se dogajajo med vzponom!

[music46]

Planincu je končni cilj dolina, če prideš samo na vrh in se fentaš na poti v dolino....gore pač nisi preplezal.

[Marsa]

Res je, dobrodosel Music 46!

 

Bile so ene super oddaje... joj, mi je uslo iz glave - nek vrh, tezko osvojljiv...

Kako so premal racunal se na POT NAZAJ...

Pa so jih presenetili viharji, plazovi in ne vem, kaj vse, a point pa je v tem - se za nazaj je treba imet moci, znanja in vsega.

[coccinelle]

Sončna

Tko nekak, ja

[Marsa]

To s pa res dobr povedala, Soncna!

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>Zabavna tema.

 

Nisem kaj preveč tekmovalni tip človeka, primerjav ne maram kaj preveč... sploh pa ocen "boljši-slabši" 

 

Hm... naj se gre za pot do cilja in dosego cilja pri teku, tekmovanjih v plesu, obvladovanju lastnih čustev, izpitu... se mi nekako rezultat sam zdi pravzaprav potrditev poti, ki jo opravljam pred dosego cilja. Čisto logično je, da če se ne bom naučila krmarit s svojimi čustvi, da bom z njimi imela še celo štalo. In čisto jasno je, da če se ne boš učil, pač ne boš naredil. In čisto jasno je, da če ne boš tekel, do cilja ne boš prišel.

Vem, da sem vse to sposobna, vem, da sem sposobna dosegati visoke rezultate, vendar mi več pomeni moj lastni filing ob doseženem cilju kot pa mnenje drugih. Vem, da sem ful dobra šprinterka in da sem se udeleževala kar nekaj tekmovanj, potem pa pri telovadbi tečemo kao za meritve... pa ja, glih da se mi. So pa drugi potem veseli, ker Sončna ni spet prva v razredu. A ni fajn?

 

Druge ljudi pustim na miru, in najraje imam, če se tudi oni ne vtikujejo v moj lajf z nekim brezveznim ocenjevanjem , live and let live...

 

Zmaga gor, zmaga dol, med ljudmi, pa tekmovalnost (ki je sicer zdrava, sam ti ne pomaga en k***, če ne veš, za kaj sploh tekmuješ )... ma imej zmago, če hočeš, jaz sem s svojo čist zadovoljna

 

in na koncu... prideš do ugotovitve... da itak vedno tekmuješ sam s sabo to imam pa zelo rada raztezanje čez lastne meje, iskanje še neodkritih kotičkov, šnofanje naokoli, kje bi se dalo še kaj izvohat, še kaj izboljšat (ker VEŠ!!, da si noro sposoben  x!x )... in it točno v tisto smer, ki ti prikliče nasmeh na lice   to je pa fun, ja 

 

Sončna

Zanimivo branje! Sem ga moral brati dvakrat, da sem razumel bistvo napisanega - tisto, kar je pravzaprav bistveno zame

Opazil sem, da so si deli opisov v rahlem nasprotju. Ne maraš ocen, primerjav ne maraš preveč, sploh ocen boljši-slabši, hm. A v življenju delamo nenehno primerjave, vsak dan (kar kupuješ, primerjaš, kar ješ, primerjaš), vsako minuto (kar poslušaš, primerjaš), vsako sekundo (rar gledaš, primerjaš, sicer ni bi v hipu opazila nečesa, kar ni primerljivo s tistim, kar pričakuješ, da boš videla), čisto vse je podvrženo primerjavam. Največ stvari pa primerjamo, ne da bi se tega sploh zavedali. In tekaška tekmovanja, zakaj si sploh tekmovala, če nisi tekmovalni tip? No, bom napisal drugače - zakaj nisi bila tam med zadnjimi, če te je kdo drug silil v tekmovanja? In ne zmagovati v razredu, samo zato, da so drugi veseli... slepiš lahko le sebe, če so vedeli, da zmoreš biti boljša, da zmoreš zmagati, če hočeš...

Najraje ne vidiš, da te drugi ocenjujejo... to je lahko samo, če si vseskozi nekje zadaj, nevpadljiv, neznaten... takoj tule si vključno z menoj dobila nekaj ocen!

Zase lahko trdim, da še nisem na koncu, ker se nimam za človeka, ki tekmuje sam s seboj. Preverjam, primerjam svoje sposobnosti, to ja, sam s seboj pa ne znam tekmovati. Premagati sebe se mi sliši zelo butasto. Ker si v isti sapi tudi poraženec, potem tisto ne more biti zmaga. Premagati sebe v dobesednem smislu je vrsta samomora.

 

Hm, pa še nekaj je ostalo nedorečenega v tej temi. Tekma, zmaga - droge. Nedovoljena poživila so bolj zaradi zmag kot zaradi tekem, bi rekel.