Vesoljni Dnevnik LNF 14

[enja]

Marsa..kaj si mislila?

[Marsa]

kake akcije taksne... za pomoc komu... konkretnemu, seveda.

[enja]

Aha...no meni od vsega članka ta , z otroško pisavo napisan listič ostal v spominu....

Sicer pa sploh ni nujno, da je "nekaj dobrega" vedno v materialni obliki...včasih je tudi kakšno dejanje, ki nekomu tako zelo polepša dan.....

[Marsa]

To je res, vendar lacen in prezebel otrok potrebuje dobre cevlje in jakno in topel obrok in niso vedno dovolj samo tople besede in misli - pomagajo pa seveda ze malo.

[enja]

Marsa, se strinjam....pa saj si tudi sama že ugotovila, vsak od nas toliko kot zmore.....najbrže res topla beseda ne bo ogrela in nahranila otroka.

[Marsa]

Ja, a vsaj ni sam, ce vidi, da kdo sploh JE, se odzove nanj, ga vidi in zacuti.

meni je to mal... hm... nekak se ne maram v 'sibki' al pateticni izvedbi... sovrazim da sem nemocna...

Ko sem bila v bolnici s tamalim, sem dobesedno usla, ko so tamali izvajali program (tezki bolniki, obriti na balin zaradi levkemije, na vozickih, vse zivo), NADEBUDNO ( ) za starse in zdravnike (vsi smo imeli cmok in solzne oci), sem dobesedno pobegnila v sobo nazaj k tamalemu (bil je star 2 ali 7 mesecev, ne spomnim se v kateri rundi je to bilo), ker me je zacelo dushit od... zalosti... a vendar spostovanja... najrajs bi se razjokal, tulil, vse... ko pa nic ne pomaga in samo potrjujes bolecino, moras pa mu dat ljubezen in veselje, voljo, pozitivno, ne pa zalosti...

In zato sem 'pobegnila'... pretezko mi je bilo... nisem zmogla ne-solz.

[enja]

Uh verjamem...cmok v grlu in groza ob lastni nemoči...

[Ksenia]

poznam nekoga, ki je vsako leto odšel do teh bolnikov s kitaro v roki in jim pripravil zabavo... potem pa kar naenkrat ni zmogel več...

sem podarila vrečo igrač in cunj neki družini, ki je ostala brez vsega med vojno, so svojci jim odpeljali domov (zraven so bile sladkarije... ampak sem imela slabo vest,kot da jih spominjam na nekaj kar drugi imajo, oni ne), vsako leto oddam premajhne cunje deklici, ki jih potrebuje, od mojega cunje nekemu fantu, včasih kupim cigarete in jih dam zunaj brezdomcem... ne dajem denarja, dam kar lahko dam....

[Marsa]

 

To pa mi je vsec pri nas Slovencih - v stiski se odzovemo vedno!

 

Sosedske zdrahe, sranja, vse zivo... potem pa se porusi streha, pride pozar, pa folk skupaj stopi in pomaga.

A ni mega? Clovek = clovek.

 

... mene ne gane velik stvari, pravzaprav o sebi sodim da sem nekako 'hladna' skoraj - zlepa me kaj ne spravi iz tira (mislim prav zares, popizdljiv clovek pac sem ze res, a ono, da bi histerijo zganjala, pa se ne spomnim, kdaj sem nazadnje)...

... a stiska... posebno otrok in zivali pa me spravi v besno nemoc... za znort in za zjokat. Sovrazim krivico in zalosti me MODROST (ki pride iz stiske in tezkih izkusenj) v oceh majhnih otrok.

 

Jamranje me sploh ne gane, ker zame pomeni, da je oni zavzel stalisce zrtve... potrjuje pac svoj polozaj, ce se nenehno pritozuje...

A ko pa vidim VOLJO, pa vse dam od sebe, ce sem na broju in ce je seveda v mojih moznostih.

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>... a stiska... posebno otrok in zivali pa me spravi v besno nemoc... za znort in za zjokat. Sovrazim krivico in zalosti me MODROST (ki pride iz stiske in tezkih izkusenj) v oceh majhnih otrok.

 

Ko berem te vaše poste, mi grejo kar kocine pokonci. In si mislim... ko bi večina razmišljala tako, kot tule lunatiki (in hkrati tudi kaj naredili, pa čeprav z malenkostjo), bi se lahko marsikatera stiska vsaj ublažila.

 

Hkrati pa imam kar malo slabo vest, ko pomislim, kaj vse sem si privoščila danes... in se mi je zdelo čisto normalno (no, saj v bistvu ni bilo nič posebnega, a za marsikoga zgolj pobožne želje).

 

Darila za družino bom vseeno nabavila (to je sicer za v neko drugo temo), a nič razkošnega... a nekdo bo dobil moj skromen prispevek za boljši jutri.

[Marsa]

Sploh je ne smes imeti.

... slabe vesti...

Moras se preprosto ZAVEDATI - potem ze vse pride v paketu.

[astra]

<{POST_SNAPBACK}>kake akcije taksne... za pomoc komu... konkretnemu, seveda.

 

 

Sploh ne morem nič pametnega napisat na to temo...mene vsako leto decembra zgrabi...ko gledam te moje...in istočasno pomislim na mnoge ostale...

 

 

Astra

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>Sploh je ne smes imeti.

... slabe vesti...

Moras se preprosto ZAVEDATI - potem ze vse pride v paketu.

Sem vedela ( ), da boš tole komentirala.

Sem se nerodno izrazila (malo tudi nalašč)... saj v bistvu menim, da ne delam nič narobe, če kdaj kaj več... nekomu je to lifestyle, meni (in mojim) pa mali luksus

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Sploh ne morem nič pametnega napisat na to temo...mene vsako leto decembra zgrabi...ko gledam te moje...in istočasno pomislim na mnoge ostale...

Ne bluzi, ti ful pomagas ze! - vsak kot lahko.

 

<{POST_SNAPBACK}>Sem vedela ( ), da boš tole komentirala.

Sem se nerodno izrazila (malo tudi nalašč)... saj v bistvu menim, da ne delam nič narobe, če kdaj kaj več... nekomu je to lifestyle, meni (in mojim) pa mali luksus

- hehe, brihtna Cocci!

 

Ja...

 

Kaj je sam point, kaj jaz pomislim recimo... lajf v celoti vzeto, je tak in tak... to smo ze osvojili, nase izkusnje in vse zivljenje sestavljajo mnogi trenutki, tudi dolge ure, tedni, leta celo... ko imamo recimo en problem... ali pa stevilne probleme...

Pa nekdo rece - ali me bo poklical?

nekdo pa rece - ali bom se kdaj srecna?

in nekdo rece - ali bo moj otrok prestal zahtevno operacijo?

In tako dalje... potem se zamislis...

Meni teden vcasih takole gre, ck...

A teden, ko nimas, ko te zebe, ko si lacen, ko nimas nikogar... pa je NESKONCEN.

 

Blazno pomembno je socutje, vse premalo se tega zavedamo... to nas bo v koncni fazi resilo (ce bomo hoteli brati zivljenje na zemlji tako).

[astra]

Mogoče se bo tole malo noro slišalo...samo mene sočutje ubija...jaz se z nesrečo drugih obremenjujem...in potem o tem razglabljam...in sem vse praznike otožna...

 

 

...spomnim se...ko sem rodila otroka z možgansko poškodbo...in sem dneve in dneve prejokala...in se spraševala...zakaj prav jaz...potem sva pa šla na fizioterapijo...in ko sem tam videla vse ostale...sem za vse večne čase nehala jokati na to temo...

 

Astra

[Marsa]

no to, mene je bilo kar sram skoraj, ko nama v koncni fazi 'nic ni bilo'...

 

mene je tud ubijalo.

[Guest sstane]

Si še mokra

[Guest sstane]

Ne, fen

[Guest sstane]

No, ta fen je kar moja topla koža, zmasirana po tuširanju s fiziološko raztopino zdrave soli

Poskusi enkrat, pa da občutiš svežino severnih morij

[Volk K.L.]

Ma kaku sem se dons nalenaril, bi moral iti v hribe. Ta lenobnost me ubija.

No ja bl sem se stiskal pa igral.

 

Pa i vreme izgleda da nas je ometala, ali na nju ne trebamo da se ljutimo, jer očigledno je poljoprivreda na drugoj strani-S.Miloševič

[Ksenia]

Dobro jutro...

spala slabo, ampak iz povsem razumljivega vzroka... na kavču poleg mene sta spali mali dve, ki sta se pol noči v spanju pogovarjali pa sem mičkeno dežurala, da ne bi katera dol padla ali pa celo kam šla...

sem najprej mislila da sanjam, najprej je ena šepetala, potem druga, pa tišina nekaj časa.

Danes pa post, če mi bo uspel, ampak glede na glavobol, ki se je spet pojavil tko mislim da mi ne bi pasalo jest.

Imejte se

[devica]

Umrl nam je mali muc. Mama ga je našla 30 m od doma na enih stopnicah. Nobenih znakov nasilja, pene na ustih- nič. Čist spokojno je ležal na drugi stopnici in gledal v daljavo. Verjetno se mu je na vsakodnevnem pohodu kaj zgodilu, pa je prišel umret domov, kolkr bliz je pač lahko prišel...

 

[astra]

 

Astra

[Marsa]

O ti zalost!

To pa je res zalostno, ubogi, pa dam se je privlekel revez umret...

[Amis]

devica