Imena Kristalov/mineralov

[nosorog]

BERIL

Heksagonalni Al2Be3(Si6O18)

Pogoste primesi: Al, K, Li, Na, Fe, Cr, Cu, Mn, Ni

Trdota: 7,5–8

Gostota: 2,6–2,9 g/cm3

 

Beril je prozoren do prosojen mineral steklenega sijaja, včasih jasne razkolnosti in školjkastega, pogosto nekoliko mastnega loma. Pojavlja se v prizmatskih kristalih enostavnih oblik, ki lahko dosežejo izredne velikosti in težo do 200 ton. Najdemo ga v pegmatitnih žilah in granitnih razpokah, včasih pa tudi ob sljudah in gnajsih. V kislinah beril ni topen. Izpostavljen atmosferskim vplivom počasi prehaja v muskovit in kaolin, v hidrotermalnih procesih pa v fenakit in bertrandit.

Glede na barvo in prozornost ločimo navadni beril, ki je moten in dragi beril, ki je prozoren in lepo obarvan. Dragi različki berila so zeleni smaragd, modrikasti akvamarin, rožnati morganit, rumeni heliodor, rdeči biksbit in brezbarvni gošenit, ki ga uporabljajo predvsem kot imitacijo diamanta ali smaragda. Tradicionalno sta najbolj znana smaragd in akvamarin, v zadnjih letih pa je popularen predvsem morganit.

Izvor imena: Ime izhaja iz grščine, saj grška beseda beryllos označuje zelene drage kamne.

 

 

 

Ker gre za temo, ki se nanaša na imena mineralov, prenašam semle še en post, ki sem ga sicer napisal za en drug forum:

 

Kadar pišemo oziroma skušamo poimenovati minerale v slovenščini, smo večkrat v zadregi, kako se kakšno ime prav napiše. Iniciativo za poenotenje terminologije glede imen je pred časom dalo Društvo gemologov, a načeloma še vedno velja, da je pprav tako, kot je bilo v slovenskem jeziku prvič zapisano. Tako je npr. Žiiga Zois prvi napisal avanturin in tako bi morali pisati, a ta kamen pogostokrat najdemo pod imenom aventurin.

Še več drugih zadreg je:

čadovec ali čadavec -ta je ena redkih zadreg, ki izhaja iz same

slovenščine; pogostejše so zadrege pri slovenjenju imen:

prenit ali prehnit

smitsonit ali smitsonith

hovit ali howlit

 

še v večji zadregi pa smo, ko kakšen kamen v slovenščini sploh še ni bil poimenovan:

- boji stones npr.

 

Slovenski jezik in mineraloška terminologija še vedno dopuščata "divje" slovenjenje, čeprav bi morala o pravih imenih odločiti ustrezna komisija strokovnjakov. V knjigi Mala enciklopedija zdravilnih kamnov npr. boji stonese imenujem boji stonesi. In en mineralog mi je npr. rekel:"Zakaj nisi bil bolj pogumen in imena poslovenil?"

Ne le na področju imen mineralov, tudi sicer smo Slovenci pri slovenjenju ali neslovenjenju raznih imen, izrazov, držav ... prav neverjetno nedosledni. Poglejmo nopr. primera dveh ameriških zveznih držav:

- originalno: Californija, v slovenščini bodo prav vsi napisali Kalifornija

 

in

 

- originalno: Conecticut, v slovenščini ne bo nikomur padlo na pamet, da bi napisal Konektikat al kaj podobnega, ampak vsi napišejo originalno: Conecticut

[sunny girl]

- zlati kamen: ponarejeni sončni kamen

 

 

zdravo!

 

sem prebrala prejsnje komentarje, moj zlati kamen je crn in ima svetlece pike noter, tako da se rahko lesketa, pa malo je hrapav in zgleda kot ''pravi'' kamen. ja prav tako ponaredek oz. sintetika? kupila sem ga v ahatu v mb..

 

sem si kupila tudi lapis lazuri in oba sta me pogrela in po telesu me je zacelo scemet, to sem vzela kot dober znak zdaj pa tole najdem, smrk smrk..

[klarus]

ja tudi je ponaredek..to je samo steko in bakreni prah z dodatki

 

če ti je všeč ga nosi..kakega drugega učinka pa nima

[sunny girl]

hmmm, kak brezveze.. kaj ga lahko vrnem kot zavajanje kupcev?

[klarus]

če ti vrjameš, da ti bo prinesel srečo, ti bo prinesel srečo...tudi če si kupiš kristal in v njega ne verejame je le obesek

[natalie]

predvsem fuckin' trgovska imena

 

hahah

mislm kaksen subject nooooooooooooooo

 

hehe

lala

la

la

[poppy--]

 

 

Pred leti sem kupila v Tuniziji ta kamen (prilagam slikco), pa mu do danes nisem posvečala kašne posebne pozornosti, tudi vprašala se nikdar nisem kaj je to za en kamen. Mi lahko kdo od vas pove kater kamen je to? Oziroma lahko gre tudi za cisto običen ponaredek.

Popravljeno 7. oktober 2006 -> poppy--

[poppy--]

Hm, zgleda da mi ne bo ratalo slikco pripopat. Ne znam, Je pa manjša od 100k.

[strelka02]

Hm, zgleda da mi ne bo ratalo slikco pripopat. Ne znam, Je pa manjša od 100k.

 

poskusi tako..pojdi na stran http://www.slikomat.com/

slikco naloži iz svojega računalnika.....potem pa prilepi kot sliko na forum. Mora ratat.

 

[poppy--]

http://www4.slikomat.com/06/1008/2710102qf.jpg

 

Evo, upam da bo ratalo

[nosorog]

http://www4.slikomat.com/06/1008/2710102qf.jpg

 

Evo, upam da bo ratalo

 

Upal bi staviti, da gre za pobarvan celestin, ki ga prodajajo kot ametist. Ali imaš rahlo vijolične roke, če ga dlje časa valjaš po rokah?

[poppy--]

Bom mogla jutri poskusit, danes imam prste čisto črne od kostanjev, tako da ne morem rečt

[nosorog]

Bom mogla jutri poskusit, danes imam prste čisto črne od kostanjev, tako da ne morem rečt

 

Tudi v stiku s slano vodo bi moral "spustiti" barvo, saj so običajno pobarvani zelo neprofesionalno.

[poppy--]

Včeraj sem poskusila kamen politi s slano vodo, pa ni slo nič stran. Danes sem poskusila, če mi kaj ostane na prstih pa ni videt. Ampak mislim, da je res pobarvan, saj je na režah barva zelo bolj močna kot na ploskvah (nekje je tudi ni). Pa še tukaj na koncu, kjer se začne kamenina je na njej malo vijoličasto. Povejte mi prosim nosorog, ima celestin, če gre zanj, tudi kakšne pozitivne lastnosti?

 

Lp.

[nosorog]

Včeraj sem poskusila kamen politi s slano vodo, pa ni slo nič stran. Danes sem poskusila, če mi kaj ostane na prstih pa ni videt. Ampak mislim, da je res pobarvan, saj je na režah barva zelo bolj močna kot na ploskvah (nekje je tudi ni). Pa še tukaj na koncu, kjer se začne kamenina je na njej malo vijoličasto. Povejte mi prosim nosorog, ima celestin, če gre zanj, tudi kakšne pozitivne lastnosti?

 

Lp.

 

. CELESTIN

Rombični Sr[sO4]

Pogoste primesi: Ba, Ca

Trdota: 3–3,5

Gostota: 3,97–4,0 g/cm3

Element: zrak

 

Nastaja primarno v vulkanskih kamninah, lahko pa je tudi sedimenten. Pojavlja se v kristalih prizmatskih oblik s številnimi ploskvami, včasih pa je ploščat. Lahko je tudi zrnat, žarkast, vlaknat, kot prevleka, ledvičast ali gomoljast. Največkrat je modrikast, pa tudi brezbarven, siv ali rdečkast, steklenega do bisernega sijaja. Lom je školjkast, sijaj steklen, na prelomu nekoliko masten, razkolnost pa popolna. Kadar vsebuje organske substance postane fluorescenten. V kislinah je netopen. Brusijo ga fasetno.

 

Izvor imena: Latinski izraz coelestis označuje nebesno modrino.

 

Nahajališča: Najkvalitetnejše najdemo v Italiji, Namibiji in na Madagaskarju.

 

Možnosti zamenjave: Na oko je celestin včasih nekoliko podoben anglezitu in baritu. Od obeh je lažji.

 

Ponaredki: Kolikor mi je znano celestina zaenkrat ne ponarejajo.

 

Tradicionalna uporaba: Ni znana.

 

Uporaba danes: Zaradi lepe nebesne barve ga uporabljamo kot okrasni kamen v prostorih, kjer že zaradi svojega videza vpliva na boljše razpoloženje. Za zdravljenje se, kljub drugačnim navedbam v delu ezoterične literature, ne uporablja, eliksirji pa so, tudi zaradi vsebnosti stroncija, nasploh strupeni. Je najpomembnejša ruda za pridobivanje stroncija in njegovih soli.

[Mičo]

Izvor imena: Latinski izraz coelestis označuje nebesno modrino.

 

Izraz je caelum, caeli in pomeni nebesa (v religioznem smislu) in nebo (v naravoslovju)

caelestis (prid.): nebeški; tudi kot samostalik: bog, tisti, ki stanuje v nebesih

 

Caelum non animum mutant qui trans mare currunt

Tisti, ki prečkajo morje, menjajo nebo, ne dušo. (Horacij, Epistles I.xi.27)

 

Kaj veš, mogoče ti tile prevodi pridejo prav pri naslednji knjigi...

[nosorog]

Izraz je caelum, caeli in pomeni nebesa (v religioznem smislu) in nebo (v naravoslovju)

caelestis (prid.): nebeški; tudi kot samostalik: bog, tisti, ki stanuje v nebesih

 

Caelum non animum mutant qui trans mare currunt

Tisti, ki prečkajo morje, menjajo nebo, ne dušo. (Horacij, Epistles I.xi.27)

 

Kaj veš, mogoče ti tile prevodi pridejo prav pri naslednji knjigi...

 

Cel kup je primerov, ko različni viri določene izraze različno pojasnjujejo. Sem zdajle tole preveril - izvor se dobil v neki nemški enciklopediji, ki se mi je zdela absolutno merodajna.

[Mičo]

Nastaja predvsem z evaporacijo v zaprtih sapka pogojih, skupaj z baritom in anhidritom Ba/Ca [sO4]. Z baritom tvori tudi trdno raztopino; tako je v celestinu Ba prisoten kot mineral, ne kot element.

 

Drugače pa je na sejmih najpogostejši modri celestin iz Madagaskarja in belo-modri skupaj z žveplom iz Poljske,... čez prst pogledano pa poznamo okrog 600 nahajališč.

S trdoto 3-3,5 pa je brušenje bržkone jalovo početje.

 

PS je ortorombski - bipiramidalni, ne rombični

 

Te izpeljave imen je dobro preveriti, še posebej je avtorjem vseeno latinsko / grško - včasih tudi italijansko, ali pa tudi angleško...

 

 

coelestis je drugače neka italijanska spačenka

Popravljeno 10. oktober 2006 -> Mičo

[nosorog]

S trdoto 3-3,5 pa je brušenje bržkone jalovo početje.

 

Tu se motiš. Cally Hall v knjigi Gemstones (Dorling kindersley handbooks) obravnava "vse" minerale, ki jih brusimo in seveda celestina ni izpustila. Ponuja tudi fotko čudovitega primerka, brušenega v briljant!!!

 

PS je ortorombski - bipiramidalni, ne rombični

 

Ta hip se ne spomnim, kateri vir sem uporabil, a opredelitev je "šla skozi" pri Urošu Herlecu.

 

Te izpeljave imen je dobro preveriti, še posebej je avtorjem vseeno latinsko / grško - včasih tudi italijansko, ali pa tudi angleško...

 

To je res, zato sem se, ko je bilo le mogoče, opredelil na enciklopedične vire.

[Mičo]

Glede imena sem bil malo v zadregi: navsezadnje ga je lahko poimenoval tudi italijanski mineralog, mu dal neko lokalno ime in potem izhaja iz "siciljanščine" ali "kalabrijščine".

 

Poimenoval ga M. H. Klaproth leta 1797 v svojem delu Beitrage zur Chemischen Kenniniss der Mineralkorper, II, pgs. 92-98 in to na podlagi primerkov iz Bell's Mill, Bellwood, Blair Co., Pennsylvania, USA. Italijani nimajo nobene veze s tem in je že kar prav izvor v latinščini.

 

PS

Z brušenjem sem mislil na praktično nošenje tega kamna. Da brusijo tudi sadro, kalcit, dolomit in podobne žajfe mi je znano, samo za koga? Verjetno da se pokaže znanje brusilca. Ki, če je dober, lahko obrusi praktično karkoli.

[nosorog]

Poimenoval ga M. H. Klaproth leta 1797 v svojem delu Beitrage zur Chemischen Kenniniss der Mineralkorper, II, pgs. 92-98 in to na podlagi primerkov iz Bell's Mill, Bellwood, Blair Co., Pennsylvania, USA. Italijani nimajo nobene veze s tem in je že kar prav izvor v latinščini.

 

Hm. Moj vir (nemška enciklopedija) pravi, da ga je leta 1798 poimenoval A.G.Werner. Jebi ga zdj ...

[Mičo]

Pardon, moja napaka.

 

Klaproth leta 1797 le analizira primerke, ugotovi kemično sestavo in da je to povsem nov mineral, različen od barita. V svoji objavi mu še ne da imena, poimenuje pa ga resnično Werner leto kasneje. Oba pa izhajata iz vlaknastih modrikastih kristalov iz Pennsylvanije. Kako sta se to zmenila je pa njuna stvar.

[Mičo]

Ta Klaproth je bil res nesrečna oseba. Na novo je določil skoraj 20 mineralov, od katerih ni poimenoval nobenega.

Vedno piše le:

...the phosphate was first distinguished chemically by M. H. Klaproth, in 1784,

and it was named pyromorphite by J. F. L. Hausmann in 1813.

 

Drugič rajši ne bom več brskal.