Zakaj nam določeni ljudje pridejo na pot?

[Melodie]

Takole je.... že nekaj časa razmišljam o tej temi, ker se mi vse pogosteje dogaja, da se mi v življenju pojavijo ljudje, ki sem jih že pred leti srečala in si jih zapomnila po njihovi zunanjosti. Pač naredili so tak vtis name, da so mi ostali v spominu (točno vem kdaj in kje).

 

Verjetno se tudi vam dogaja, da na cesti, v kakšni instituciji, na kakšnem drugem kraju vidiš (ali videvaš) človeka, ki ti ostane v spominu, a ga ne poznaš, kasneje, mogoče čez nekaj let, pa se pojavi v tvojem življenju, ima neko določeno vlogo in ga dobro spoznaš. To se meni neoprestano dogaja pa me zanima zakaj.

 

Ali takrat, ko nekega človeka vidim, s svojimi mislimi nekje sprožim en postopek (vpliv, akcijo), ki postopoma v nekaj letih najini poti nekje križa? Gre za to... če si nekaj dovolj močno želiš, to tudi dobiš?

 

Ali pa si to osebo zapomnim zato, ker je nekje že zapisano, da jo bom v življenju še srečala?

 

Kaj menite? Zakaj določene ljudi srečamo?

 

 

Če je ta tema že bila, jo kar zbrišite.

[ribica Katja]

Hmmm.... meni se zdi, da določene ljudi spoznamo, ker nam je namenjeno spoznati prav njih, da nam bodo v življenju še pomagali. To, da jih pa nekaj let ne vidiš, pa se mi zdi da je zato, ker se v tistem trnutku poti ne križajo, oz. te osebe še ne rabiš, pojavi pa se, ko je to zate potrebno.

 

TOrej, si ijh nekako "zacahnaš", shraniš za primer potrebe... moje mnenje.

[pika1000]

Hja, jaz sem si mojega dragega tudi zapomnila še preden je on poznal mene.

 

Ne vem, če sem ga zacahnila, me niti ni privlačil, le bil je takšen, da se ga je dalo zapomniti - večkrat viden, drugačen od ostalih, na nek način zanimiv.

 

Potem pa čez leta

[oona]

Ma men so itak vsi usojeni.

Al pa ne, kva pa vem???

[Sati]

Za naprej tako nič ne vem, za nazaj pa itak vem, kam kdo spada in zakaj mi je v življenje sploh prišel...

 

Prišel je človek, ki mi je obrnil življenje naokoli tako, da sem v trenutku njegovega prihoda bila totalno sesuta, danes pa sem mu hvaležna, da mi je življenje sesul. Znala sem iz padca potegniti maksimalno in preskočiti cel sklop stopnic.....

Potem drugi, zaradi katerega sem na poslovnem področju doživela osebnostno kataklizmo. Pa sem prejokala cel mesec (dobesedno) vegetirala, se pobrala in danes sem uspešna. In tudi njemu sem hvaležna.

 

Mislim, da mi nihče ni prišel v življenje brez razloga. Zaradi vsakega sem doživljala hude preobrate (ponavadi padce), ki mi danes pomenijo izkušnje in znanje, do katerega ne bi prišla, če jih ne bi bilo....

 

Moj mož je pa itak razred zase. Njegova mama, ki je prišla, in " pripeljala njega" potem pa odšla, pa tudi.

 

Sem hvaležna za vse. Predvsem za tiste slabe....

[bigm]

Ja, v življenju vedno ob pravem času na pravem kraju srečamo prave ljudi.

 

Da to resnično spoznamo, pa včasih nekaj časa traja

[Buddha]

<{POST_SNAPBACK}>Ja, v življenju vedno ob pravem času na pravem kraju srečamo prave ljudi. Da to resnično spoznamo, pa včasih nekaj časa traja

zato pa nikol ne rečt prave al pa neprave, vedno je glih prav

[tinka]

<{POST_SNAPBACK}>Ja, v zˇivljenju vedno ob pravem cˇasu na pravem kraju srecˇamo prave ljudi.

 

Da to resnicˇno spoznamo, pa vcˇasih nekaj cˇasa traja

 

 

 

[leica]

Dobro je, da srečamo tiste"slabe", kajti potem,ko enkrat "pademo", postanemo še močnejši, še boljše pa je, če srečamo "dobre", ti nam pomagajo premagati "padce". Hmm, ponavadi je tako, vsaj meni se zdi, da za slabim vedno pride dobro oziroma tudi obratno.......

[jess]

Jaz se zapomnim tiste ljudi,ki so mi na hitr videz privlačni in pa tisti,ki nekak s svojim obnašanjem ali pa oblačenjem izstopajo iz množice.

 

 

Mogoče da srečuješ take ljudi in si zapomniš le take ljudi in jih kasneje tudi srečavaš ali pa tudi ne,ker so ti nekak podobni-pol pa naj bo to v oblačenju,frizuri,hoji...

 

Naj povem,da sem na koncu 4.letnika spoznala,da sem imela sošolca vsa 4 leta,ki ga v bistvu nikoli nisem opazila,čeprav sva lahko sedela le 2 m narazen.Nekdo drug pa mi je včas še rojil po glavi doma al kjerkoli že.

 

Opaziš tiste ljudi,ki jih hočeš videt...

[Melodie]

jess, vem, da si ene ljudi zapomnimo bolj, ampak pri meni ti ljudje kasneje v življenju igrajo ali odigrajo pomembno vlogo. Ali so sodelavci, partnerji pri kakem projektu, ljubimci, prijatelji... in vedno si rečem "pa kako je možno, da ravno ti?" In ni nujno, da so mi vsi ti ljudje simpatični od prej. Veliko je takih, ki so mi na videz šli na živce.

 

Očitno sem edina, ki se ji to dogaja. Vsaj glede na vaš odziv. Tudi mojim prijateljem se to ne dogaja, tako da niti nisem presenečena. Pričakovala sem, da se komu iz foruma dogaja podobno, če se ne, to samo potrjuje moje posebnosti.

[Guest sanjalica]

Dobra tema.

 

Sama nebi mogla tega rečt, sama imam drugačen "problem".

Čeprav ljudi ne poznam, vem, kakšni so, ko se smejijo.

In zmeraj tuhtam in tuhtam odkod jih poznam, da vem, kakšni so zobje, kako se zaiskrijo oči...

 

Danes v trgovini. Gospa okrog 45. let. Lepa, urejena. Bila je s prijateljico /sestro, znanko, sodelavko, ne vem.../. Ogledovali sta si eno jopo. Oči so se nama srečale,pogledali vstran, mene je prešinil "njen nasmeh" in občutek, da bo pogledala v rokav, kako so narejeni šivi; obrnem se, oči se srečajo...spustim pogled in vidim kako z rokami obrača rokav.........

 

Nasmeha nisem videla, ampak VEM, kako se smeji

[aiwa]

življenje je polno prijetnih presenečenj in prijetnil ljudi, ki si jih sami privabimo v svoje življenje... vse se zgodi z namenom... in iz vsake stvari pride nekaj dobrega..

[Guest ¤detlca¤]

Meni se načeloma ne dogaja pogosto, da srečujem ljudi, ki sem jih pred leti srečala, oziroma srečujem, seveda... znance in prijatelje pa bivše sodelavke in sodelavce... no vsekakor kdaj srečaš koga, ki si ga že nekoč... tudi kak naključni znanec/ka se je že našel med njimi... pa vendar ni tako pogosto, da bi mi to pritegnilo pozornost, ali pa sem tega tako navajena, da še opazim ne.

 

Mi je pa zanimivo vprašanje zakaj se to dogaja... Tako kot večina na tem forumu, imam tudi jaz mnenje, da se nobena stvar na tej naši preljubi Zemljici, ne zgodi brez razloga... gotovo ima vsako tako srečanje, dogodek nek razlog, zaradi katerega te je doletel in na katerega moraš biti pozoren...

 

Najbolj neprijetna misel, ki se mi je ravnokar utrnila pa je ta... da žal najbolj rastemo na tistih področjih, ki so najbolj boleči...

 

Na vprašanje:

"Ali takrat, ko nekega človeka vidim, s svojimi mislimi nekje sprožim en postopek (vpliv, akcijo), ki postopoma v nekaj letih najini poti nekje križa? Gre za to... če si nekaj dovolj močno želiš, to tudi dobiš?"

bi pa jaz odgovorila nekako takole... že v trenutku, ko ti nek človek prekriža pot, ima zate (zame, za nas) neko sporočilo. Morda je to sporočilo nepomembno in ti ga ne preda. Morda ni pravi čas da ga prejmeš, in če se srečanja nadaljujejo, bi bilo mogoče dobro poslušati svoje telo in odreagirati...

[devica]

Aha. Torej je za vsakega potrebno, da sreča ene ljudi...

 

Torej ko se petnajstletnica noro zaljubi v enega tipa ( ki ga je al pa ne že kdaj vidla ) in mu zaupa in skup prvič probata heroin in se ga skup navlečeta in umre pol na enmu javnim cekretu... Ji ta tip niti ni tolk pomagu... Lohk bi srečala enga drugega tipa, ki bi jo navdušil nad modo in bi postala slavna modna kreatorka...

 

Mogoče je pa vse pač slučaj...

Al pa dejstvo, da privlačiš take in take ljudi...

Ni pa res, da vsi konstruktivno vplivajo na tvoje življenje.

[triple x]

<{POST_SNAPBACK}>življenje je polno prijetnih presenečenj in prijetnil ljudi, ki si jih sami privabimo v svoje življenje... vse se zgodi z namenom... in iz vsake stvari pride nekaj dobrega..    

 

 

O ti moja pozitivka!

[bigm]

Devica, kaj ti pojmuješ kot konstruktivno?

 

Jaz sem prepričan, da je vsako naše srečanje s komerkoli konstruktivno. Ni pa seveda s tem rečeno, da se bomo ob tem srečanju dobro počutili. Srečanje 15 letnice z mamilašem je konstruktivno, ker je mladoletnica rabila to izkušnjo. Če pa je podlegla skušnjavi in se predala mamilom, je to znak, da izpita ni uspešno prestala. Z mojega gledišča je bilo srečanje konstruktivno. Dobila je možnost, da premaga skušnjavo.

 

Trdno pa sem prepričan, da to srečanje ni bil slučaj. MNogokrat se mi je v življenju pripetilo, da se mi je zgodilo kaj, kar bi lahko imenoval "slučaj", vendar sem kasneje po temeljitem premisleku prišel do zaključka, da se mi je to dogodilo s posebnim namenom. Ti "slučaji" so lahko tudi tako pomembni, da v celoti spremenijo tek tvojega življenja. In prav pri takih pomembnih "slučajih" le dobro razmisli in videla boš, da gre za "sinhronost", ki pa nikakor ni "slučaj" ali "naključje". Morda smo si res sami sestavili "učni načrt" in ti "slučaji" so lekcije, katere rešimo pozitivno, lahko pa tudi negativno. Če smo na izpitu padli, nam bo življenje ponovno ponudilo podoben problem. Toliko časa, dokler lekcije ne bomo obvladali. POtem pa bomo dobili v reševanje nove, drugačne probleme.

 

Kot je že nekdo napisal, prav pri reševanju problemov najbolj rastemo. Mornarskih veščin se ne naučimo ob mirnem morju.

[bela vrtnica]

Meni pride na pot bolj malo novih ljudi. Za to je krivo izdajstvo iz daljne preteklosti zaradi katerega sem nehala zaupati ljudem in jim ne pustim več blizu.

Zato mislim, da sami vplivamo na to, koga bomo spustili v življenje oziroma ne bomo.

Morda je bila to moje lekcija - Ne zaupaj nikomur!

[aakhut]

 

klele bi se dal mal shpekulirat

a res drugi pridejo nam na pot....de ni obratno....pa pridemo mi njim

 

666 zlomkou....tralala

[astra]

Pravzaprav res...le kir je rabil lekcijo...

 

 

Astra

[aakhut]

<{POST_SNAPBACK}>Pravzaprav res...le kir je rabil lekcijo...  

 

 

Astra

 

 

glede na mozhno shpekulacijo.....vsi, ki so nama prishli na pot

 

666 zlomkou....tralala

[astra]

 

 

 

Astra

[El Nino]

Hja hodiš po cesti in zagledaš znan obraz ki ga nisi videl pet let... dobr filing

[majica]

Določeni in ključni ljudje so prišli in tudi odšli iz mojega življenja...lekcija je pa ostala...

[Milf]

<{POST_SNAPBACK}>Določeni in ključni ljudje so prišli in tudi odšli iz mojega življenja...lekcija je pa ostala...

 

 

Majica, maznila si mi besede z ust