Zakaj nam določeni ljudje pridejo na pot?

[Sati]

Zdaj sem se spomnila ene izkušnje, ki je ne bom nikoli pozabila....

 

Pred približno enim letom sem šla v Ljubljanski zdravstveni dom na slikanje zob. Drugič v življenju.

Ko sem prišla je bila čakalnica prazna. Po cca petih minutah sta prišla še starejši gospod z ženo, ki ga je podpirala, ker sam ni mogel hodit. Z njim sva se spogledala, njo sem samo pozdravila.

Vsedla sta se nasproti mene. On je začel težko dihati, naslonil je glavo nazaj, jo spet vzravnal, me znova pogledal, zamižal in se čudno sključil na stolu.

Žena je skočila s stola, se začela vrteti okrog njega in jadikovati: "Joj, kaj pa zdaj. Kaj mu je? Kaj naj naredim?"

Ker me nikoli ne zagrabi panika in hitro reagiram, sem ji rekla naj odpre okno, naj pazi na njega in stekla sem po pomoč.

Prišel je zdravnik in še medicinec, ki je pripeljal kisikovo bombo z masko. Položila sta ga na tla in mu začela masirati srce... V tistem trenutku sem jim v mislih rekla "pustite ga naj gre..." On je vedel, da bo umrl, jaz pa najbrž tudi. Že prej...

 

Epilog: niso ga uspeli priklicati nazaj. Umrl je.

 

Nikogar od njih ne bom več srečala... Mi je pa ta dogodek pustil velik pečat v življenju.

Na prvi pogled je to pač ena izmed mnogih zgodb, enostavna in preprosta. Vendar vem, da se je zgodila z razlogom. In vem, da me je spremenil. Že v tistem trenutku.

[devica]

Bigm...

 

Itak, sej štekam, da se na negativnih izkušnjah naučimo, da rastemo, da se razvijamo, postajamo močnejši...

 

Ampak že to, da srečaš tak folk, ki te postavlja na preizkušnjo: umreti al ne umreti se mi ne zdi glih pozitivno za tvojo rast, še posebej, ker obstaja le 50% možnosti, da se boš nekaj naučil. Ampak to so radikalni primeri. Jz sm že marsikoga "skenslala" iz življenja, ker sem zaštekala, da mi namerava naredit štalo kakršnokoli srečanje z njim, torej testa sploh nisem opravljala. Bi se pa lahko kej naučila iz tega primera, pa sem se sama ( ne kaka višja sila ) odločila, da se nočem naučit. Pa ne rečt zdej da mi pač ni bilo namenjeno kontaktirat s tem folkom

 

No, sej itak pa ne vemo... Mislim pa da je 75% na tem forumu bral Celestinsko prerokbo al pa podobne knjige tk da poznamo take in take smernice, nevidne niti, ki nas pripeljejo do ljudi od kerih se učimo.... Ampak ko si v kaki konkretni situaciji in se nekak zdi, da se niti ni blo kej naučit iz tega, razen da life sucks... ( poznam ogromno ljudi, ki so jim bližnji naredil iz življenja raztur ) Sam je pa res, da sem že večkrat v navidez brezizhodnih situacijah srečala prave ljudi, ki so me nekako pripeljali do rešitve...

 

Vse je možno...

[bigm]

Devica, morda pa je bila fora prav vtem, da si človeka "skenslala". Naučila si se prepoznavati ljudi, s katerimi se ni pametno družiti ?!

 

Res pa je zanimivo, kako z nekaterimi ljudmi takoj ob prvem srečanju vzpostavimi pristni odnos, z drugimi pa smo lahko skupaj leta in leta, pa še vedno ostajamo tujci. Tako sem npr. pred kakimi 20 leti na Lubniku srečal precej starejšega planinca Emila in takoj sva padla v prav prisrčno debato. Izmenjala sva si tudi naslove in še vedno si pošiljava kartice s planinskih pohodov, čeprav se "v živo" od takrat nisva več videla. Po drugi strani pa imam v službi kolega, s katerim skupaj delava tudi kakih 20 let, pa sva si ostala taka tujca, kot ob prvem kontaktu. Nisva ne prijatelja, ne sovražnika. Kot bi rekel Mlakar, med nama ni nič.

[lia]

Epilog: niso ga uspeli priklicati nazaj. Umrl je.

 

Nikogar od njih ne bom več srečala... Mi je pa ta dogodek pustil velik pečat v življenju.

Na prvi pogled je to pač ena izmed mnogih zgodb, enostavna in preprosta. Vendar vem, da se je zgodila z razlogom. In vem, da me je spremenil. Že v tistem trenutku.

res je, nikoli več nisi takšen....

 

Imam podobno izkušnjo, plaža in utopljenec...tudi popolni tujci pa vendar ektremna izkušnja...biti zraven, ko odhaja in od človeka ostane samo sivo,zeleno mlahavo telo...

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}> od človeka ostane samo sivo,zeleno mlahavo telo...

 

Kako lepo je (npr. navpram temu) življenje, ne

[devica]

<{POST_SNAPBACK}>Devica, morda pa je bila fora prav vtem, da si človeka "skenslala". Naučila si se prepoznavati ljudi, s katerimi se ni pametno družiti ?!

 

[cosma]

Danes sanjala, nekoga, ki je bil pomembna komponenta mojega življenja v spoznavanju same sebe. Ta človek mi je še vedno dragocen. Čeprav stik med nama ni tako intenziven se mi zdi vez med nama, zelo močna še iz preteklosti. Sva se morala srečati. In današnje sanje so mi zelo dragocene. Mi je isto, kot da bi se srečala. Bil je kot angel. Saj najbrž res tudi je.

[lia]

čimvečkrat tako......

[lia]

<{POST_SNAPBACK}>Kako lepo je (npr. navpram temu) življenje, ne     

 

 

..prav maš... po grozi ki jo doživiš, se naenkrat zaveš, da je pravzaprav lepo, če samo čutiš veter v laseh

[blackie]

<{POST_SNAPBACK}>..prav maš... po grozi ki jo doživiš, se naenkrat zaveš, da je pravzaprav lepo, če samo čutiš veter v laseh

 

ja, včasih res sploh ne vemo, kaj imamo - dokler tega ne izgubimo...

[mačky]

Men je bilo pa ful čudno to... da sem svojega sedanjega najprej slišala govorit po radiju in to že ene 5 let nazaj... In sem si zapomnila sam njegov značilen naglas, pa to o čemer so govorili, niti ne v podrobnosti. Niti me ni toliko zanimalo, me je pa vseen mal. Pol sem ga pa enkrat srečala po naključju in še predenj je rekel besedico, sem vedela, da je on. Hotel me je neki nahecat, pa sem takoj vedela kam spada In še nekaj je ful čudno, da sem njegovo hčerko videla na TV, pa ni neka medijska osebnost, sam slučajno je bila neka oddaja, pa je slučajno ona o nečem govorila, pa še to sem si zapomnila kako je bila oblečena in tud to je bilo nekaj let nazaj. Nisem vedela, da sta hči in oče. Pa še to, da čutim, da je on ful pomembna oseba v mojem življenju. Kot nekdo, ki je poslan, da ti pomaga. Sam upam, da ko te pomoči ne bom več potrebovala, da ne bo potem odšel. Mislim na to, da se ne bo kaj zgodilo z njim, je namreč vedno s svojimi dejanji nekje med življenjem in smrtjo. In tud to, da je enkrat preživel nesrečo, ki je take narave, da je večina ne, eden od tisoč mogoče... Zaradi tega tud, ker nekdo pride, ko ga rabiš, ko ga pa ne, pa odide, ne da bi ti sam tako hotel (no, pa upam, da bo šel pol še komu drrugemu pomagat vsaj, glede na to da ma velko srce...). Čudno je tud to, da je nejgovo življenje po tej nesreči dobilo čist drugačen pomen in vse se je spremenilo, če bi takrat odšel, bi bil pozabljen, tako pa nikol ne bo. In ko tako razmišljam o njem, se mi zdi, kot da ga imam za nekaj hm svetega, čudn, še nikol za nikogar nisem tako razmišljala, pa niti ne vem, če je to ravno tista ljubezen, sam definitivno pa največje spoštovanje čutim do nejga, kot še do nikogar do sedaj.

 

Pa še, ko sem kupovala avto, se je pojavilmoj prijatelj iz preteklosti, s katerim sva bila kao prej skregana, oz. sem mislila,d a je jezen name. Mi je pomagal kupit avto, prej sem se mučila sama ful dolgo, pa je vse po vodi splavalo. pol pa v dveh dneh No pol je pa spet kar izginil. In on mi je rekel, da ni naključij, pa da vedno srečaš točn tistega, ki ga rabiš. Takrat sem tud nekaj ravno brala Celestinsko prerokbo, oz. sem iskala kej jo naj dobim oz nekaj dost razmišljala o tem, pa brez da bi mu omenila, mi je tud on predlagal to knjigo za brat.

[Tipka]

V moje zivljenje je prisel lansko leto na tecaju Bioorgonomije.PRIJATELJ z velikimi crkami.Dusa dvojcica.Samo enkrat v tem zivljenju se ti zgodi kaj taksnega, ko cloveka cutis kot svoj drugi jaz, drugo polovico, yang..

Skupaj smo zdeli cele dneve, pokazal mi je ZIVETI in VIDETI marsikaj, kar prej nisem videla.Malenkosti, ki so mi pestrile zivljenje.Pomagal mi je preiti samo sebe.Verjel je vame in v moje sposobnosti.Veselil se je z mano in zame, prav tako za vsak dan posebej.Vsa prihodnost je bila usmerjena k skupnim ciljem.Imeli smo tisoce idej, ki so pocasi postajale resnicnost.

Do 150let nacrtov imam, naprej pa bomo se videli, je znal vedno povedati.Bil je poln ljubezni in zivljenja, zaupanja, prijateljstva, brezpogojnosti....

7. novembra se mu je ustavilo srce.Na martinovo smo ga pokopali.

 

ZAKAJ ?...zakaj se je odlocil oditi ?..

 

Mojca

[aakhut]

 

je mozhno de se je navelichu bit tko popoln...pa ni najdu izhoda

 

666 zlomkou...tralala

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>V moje zivljenje je prisel lansko leto na tecaju Bioorgonomije.PRIJATELJ z velikimi crkami.Dusa dvojcica.Samo enkrat v tem zivljenju se ti zgodi kaj taksnega, ko cloveka cutis kot svoj drugi jaz, drugo polovico, yang..

Skupaj smo zdeli cele dneve, pokazal mi je ZIVETI in VIDETI marsikaj, kar prej nisem videla.Malenkosti, ki so mi pestrile zivljenje.Pomagal mi je preiti samo sebe.Verjel je vame in v moje sposobnosti.Veselil se je z mano in zame, prav tako za vsak dan posebej.Vsa prihodnost je bila usmerjena k skupnim ciljem.Imeli smo tisoce idej, ki so pocasi postajale resnicnost.

Do 150let nacrtov imam, naprej pa bomo se videli, je znal vedno povedati.Bil je poln ljubezni in zivljenja, zaupanja, prijateljstva, brezpogojnosti....

7. novembra se mu je ustavilo srce.Na martinovo smo ga pokopali.

ZAKAJ ?...zakaj se je odlocil oditi ?..

 

Mojca

Karkoli rečem, bo zvenelo plehko... morda zato, ker je izpolnil to, zaradi česar je prišel... morda zato, ker je predal vse, kar je imel predati... te naučil vse, kar si potrebovala...

Čas bo ublažil bolečino... spomini pa bodo ostali... in delček njega za vedno v tebi

[Tipka]

Draga coccinelle,

 

vem, da je vse tocno tako, kot mora biti...pa vendar se mi razum upira....vedno sem cutila, ko je bilo z njim kaj narobe, tako kot je on cutil, ko je bilo kaj narobe z mano..., te noci nisem cutila nic...zakaj tako nenadoma...niti poslovil se ni..

 

 

Mojca

[tinka]

obstaja tudi moznost, da ni bilo nic narobe, in da je pac odsel. razlog za to ve najbrz on, ali pa se tega ne. zato je tezko, da ga bos ti kdaj vedela.

 

po moje je manj bistveno to, da nisi tiste noci nicesar cutila, in bolj bistveno vse ostalo: kar si cutila z njim in ob njem. poskusi se koncentrirati raje na to.

 

razumem, kako se pocutis, ker sem tudi jaz izgubila bliznje, vendar je to tvoja bolecina, ki v bistvu nima zveze z njim kot takim, samo s tvojim pogresanjem njega.

 

nocem ti gojit praznih upanj, ampak obstaja velika moznost, da se bos se kdaj s kom tako razumela. mogoce ne na isti nacin, ampak tako dobro pa.

 

mojca, to srecanje, druzenje z nijm je bilo ocitno zate zelo dobro. najbrz ti je enostavno zal, da je tega konec.

ampak mogoce je to dobro spet za kaj drugega. za tvojo zavest, da je to bilo dobro, na primer...

in tako dalje.

 

glavo gor!

[Ksenia]

Mojca, a veš, da marsikomu ni dano spoznati to, kar si spoznala ob njem ti?In veš da je njegova energija še vedno ob tebi, v tebi... da te pazi...

kot pravi Tinka, glavo gor

[blackie]

ja, glavo gor

[Tipka]

Hvala vsem za lepe misli....res je, da mi je bilo ob njem dano spoznati marsikaj, kar je tako veliko, da se z besedami ne da opisati.

Vse moje vedenje o energiji in etericnem je pac ob tako globoki izgubi padlo v vodo...ceprav vem, da je vsak trenutek z mano, da je v sumenju vetra, da mi govori skozi besedila pesmi in se in se, ga vseeno ni fizicno z mano, ne morem vec z nekom neskoncno debatirati, o vsem povprasati itd.Saj gre res samo za mojo izgubo, vse to si dopovedujem in vem, ampak moja podzavest tega ne sprejme.Vsak dan poskusam drzati glavo gor, pa me potem misel nanj potegne v globoko zalost...verjamem, da bo tega nekoc konec, samo dopustiti moram zalosti, da izzveni.....

zelim pa si, da bi tudi ve dozivele s kom vsaj koscek taksnega brezpogojnega, da bi znale ceniti vso globino in modrost zivljenja...

 

vse dobro

 

Mojca

[tinka]

razumes-torej...si sprejela, pocakaj, da se cas naredi svoje, ljubezen se pa zdravi samo z novo ljubeznijo. srecno!

 

(pa ne mislim v romanticnem, ampak v najsirsem smislu)

[cigancica]

jaz sem o tem zacela razmisljat prvic pred osmimi leti nekje.

tisto obdobje sem skozi razmisljala o tej temi in zgleda tud priklicala dokaz o tem.

nekega dne sem po soli odsla stopat iz lj v kp in stopala sem ze nekaj casa,na dolgem mostu,ko mi je ustavil starejsi gospod.

vsedla sem se v avto in odpeljala sva se proti kopru.nekaj casa ,kakih pet minut je bilo tisine v avtu,pol pa sva se zacela pogovarjati.tipicne stvari,pac na kateri soli sem....pa bla bla.prijeten gospod,ampak naenkrat sem po celem telesu zacutila mravljince,kar mrtviciti mi je zacelo celo telo.nic mi ni bilo jasno kaj se dogaja z mano.nekaj casa sem se cudila,potem sem pa pomislila,da ni gospod mogoce kak bioenergetik al kaj podobnega...sprva nisem vedela ali naj ga vprasam ali ne.pa se ga vprasala,ce ima on mogoce kaksne moci te vrste.

ta gospod je za sekundo onemel od soka,pol me je pogledal in rekel,da imam jaz ocitno vecjo bioenergetsko moc od njega,ker sem ga zaznala in priklicala da je prisel pome na dolgi most.povedal mi je da je zdravilec na daljavo in mi razlozil svojo filozofijo zdravljenja......

rekel je da je ta dan ,da se nikoli v zivljenju nikomur ni ustavil,stoparjem.in tudi tokrat ni imel namena.vozil se je proti rudniku,da bo tam sel na avtocesto in naenkrat ga je nekaj presinilo,obrnil je avto sredi ceste in sel proti dolgemu mostu in mi ustavil.zato,je rekel,je tudi bila na zacetku tisina v avtu,ker je razmisljal zakaj je to storil.

potem nama je bilo vse jasno.umiril je svojo energijo,da m ni vec mrtvicilo telesa.

oba sva bila presenecena nad dogodkom ,prijetno.rekel mi je ,mi priporocal naj razvijam svojo energijo naprej.naj pa se izogibam energetikov,naj ne hodim k njim na terapije,ker imam prevec moci in bi bioenergetika to prevec izcrpalo.

nikoli prej ne pol nisem bila pri bioenergetiku,nisem vedela kaj cutis ,ko se usmeri na tvoje telo,vendar sem tega gospoda zaznala in vedela da je mravljincenje povezano z njim.

veckrat se spomnim nanj in pomislim,ce me se kdaj on najde na daljavo in ce je potem se kdaj komu ustavil,ki je stopal.

[duško]

Tudi jaz srečal "energetika". Je kje kaka tema kjer se opiše taka srečanja? bi rad poda lnaprej.

 

Njega tud isrečal na dokaj nenavaden način. Dvakrat. Nenapovedano in to v mestu, ki nama je obema oddaljeno več tisoč kilometrov. Še zdaj se slišiva, ko oba misliva drug na drugega. Če ga hočem slišati se na to skoncentriram in kmalu se to zgodi. Najbrž imava drug drugega v sebi.

 

Verjamem, da se, tam kamor mi ne vdimo, nekaj pretaka in kliče k sebi stvari ki se "ujemajo". Imam izkušnjo. trudim se to ohraniti čim bolj spredaj vendar je težko.

 

K meni pa niso prišle le osebe ampak tudi stvari. Ko sem mislil na te stvari so se mi od ljudi ponudile knjige o tem. In potrdila o teh stvareh. Kamor sem usmeril fokus misli tja sem šel. Oziroma sem je šlo vse stvarstvo.

 

lp

[Klinar]

Duško

 

odpri jo, bo zanimivo, zame že

 

 

peace and love

clean

[pač ena]

To bi tud mene zanimalo - vaše izkušnje z bioenergetiki... Sem že slišala za pozitivne, pa tud negativne ... pa me zanimajo še vaše izkušnje...

[MiTjA 22]

Kar se tiče ljudi in nasploh dogodkov, ki se dogajajo okoli nas mislim da nam podajajo za nas pomembne informacije. Zdijo se lahko kot naklučja ampak pomoje ima to kar se dogaja okoli nas ima dosti večjo težo kot si mislimo! A se vam je zgodilo kdaj da ste na uho ulovili kako besedo ali stavek, ki je imel v danem trenutku za vas neko sporočilo! Saj podobno opisuje tudi celestinska prerokba! Men se je to že kr dostkrat zgodilo!Pridejo obdobja ko večkrat zaslediš kaj takega pol pa lahko dolgo spet nič! Sicer je pa vse od tebe odvisno od tvoje inteligence, pozornosti do okolja v katerem se giblješ! Ljudje nam nosijo pomembne informacije od nas pa je odvisno ali jih znamo pravilno sprejeti!