Malo o socutju..

[Tjazy]

Me zanima malo vasa mnenja o socutju? Kaj je to? Zakaj se pojavi? Kdaj se pojavi?

Ne zanima me smiljenje.. ampak samo socutje..

 

Pa hkrati bi rad izvedel, kako vi mene vidite.. predvsem tisti, s katerimi vec komuniciramo.. Socutnega ali pomanjkljivo sucutnega?

[lia]

Mešani občutki. Sočutja pa res še nisem zasledila .....sorry no. Pa res ne komunicirava veliko. Sam berem te že dolgo, tud na drugih forumih.

 

Vse druge prijetne lastnosti bi ti lahko pripisala.... modrost, preudarnost, jasnost,načitanost, razgledanost, širina....

 

Sočutja pa moji senzorji pri tebi niso kaj prida zaznali.....

 

 

sočutje razumem v pomenu sposobnost vživetja v občutke drugega, enostavno začutiti filing drugega človeka,brez obsojanj in brez ocenjevanj...

[Mick]

Sočutje . Torej, da tudi mi čutimo npr. žalost in veselje, ki jo čutijo drugi ljudje. Kaj pa vem, mislim, da sem sočuten, vendar pa me npr. žalost bolj potegne z drugimi ljudmi kot veselje, čeprav nimam blemov se veseliti z drugimi, pravzaprav se raje in rad veselim z drugimi, bolj intenzivno pa sočustvujem v žalosti.......vendar seveda moja žalost ni tako intenzivna in niti ne tako dolga kot njihova. So bili že dnevi, ko sem si želel biti pomanjkljivo sočuten, so bili tudi dnevi, ko sem se zavzel, razmišljal, kako to da z nekom ob neki situaciji ne sočustvujem preveč. Sicer pa menim, da sem nekje tu, ko je še ok. In seveda z različnimi ljudmi glede na povezanost z njimi sočustvujem različno intenzivno. Tko nekak, se mi zdi. Hm, bolj razmišljam o sočutju, težje podam svoje mnenje....

[rachek]

Vedno manj, pravzaprav že dolgo nisem bil. Cold selfish bastard. Morda zato, ker se ne čutim več odgovornega za druge.

[Sati]

Sem sočutna na določenih področjih - v primeru bolezni, nesreče, smrti...

 

Nisem sočutna ko drugi jadikujejo takrat, ko bi si lahko pomagali sami, pa nič ne storijo. Takrat me zagrabi bes in človeka nap....., potem pa dobim očitke, da nisem sočutna

 

Kar se pa tebe tiče - se strinjam z lio. Mislim, da nisi sočuten. Oz. Sočutja nisi pokazal. Mrbit ga pa maš, sam vidi se ne...

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>Sem sočutna na določenih področjih - v primeru bolezni, nesreče, smrti...

 

Nisem sočutna ko drugi jadikujejo takrat, ko bi si lahko pomagali sami, pa nič ne storijo.

 

[Stardragon]

Me zanima malo vasa mnenja o socutju? Kaj je to? Zakaj se pojavi? Kdaj se pojavi? Ne zanima me smiljenje.. ampak samo socutje..

 

Socutna sem prema otrocima in zivalima, pa tudi prema nekaterim bolnim in revnim ljudjem, ce jih kdaj srecam v zivljenju. To pomeni da poskusam '' poslusati '' njihove obcutke in po tem jim reci nekaj, kaj jih bo bar malo opogumilo. Ampak vem da nisem vsemocna in da je tesko resevati tuje tezave, no mal posluha do soljudi ni nic zgresenega.

 

Torej, socutje bi za mene bilo empaticni posluh in lepa beseda.

[Milf]

Jaz sem sočuten po feelingu, pa ne me narobe razumet, sučuten vedno do enakih ali podobnih stvari za katere pač menim, da so le tega vredne, čeprav ista ali skoraj na las podobna stvar v meni ne izzove sočutja vedno z isto intenziteto.

[strelka02]

Sočutje..hm

 

sem izredno sočuten človek, predvsem do otrok, ki niso krivi zanič in ki si ne morejo sami pomagat.

 

Sočutna do živali, ljudi na splošno sočutna do tistega, ki je v stiski.

 

Kaj je sočutje...ja lepa beseda, empatija, da človeka razumeš in mu pomagaš, opogumiš...da mu prižgeš Luč, ko je v temi in ne najde rešitve. Pa mogoče je to samo lepa beseda, razumevanje.

 

Pozdravček

[bigm]

Tjazy, bi hotel definirati pojem "sočutje" tako, kot ga ti pojmuješ.

 

"Sočutje", kakor besedo običajno pojmujemo pri nas, je nekoliko drugačno od "sočutja", kot ga pojmujejo budisti. Če sem prav razumel, naj bi budisti pod to besedo šteli nakakšno brezpogojno ljubezen, ne samo do ljudi, ampak do vsega stvarstva, do žive in nežive narave. Meni je bližje to budistično pojmovanje. Seveda pa je "sočutje" v tem pomenu zelo težko doseči. Trudim pa se !?

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>Sočutje..hm

 

sem izredno sočuten človek, predvsem do otrok, ki niso krivi zanič in ki si ne morejo sami pomagat.

 

Pozdravček

 

 

To je smiljenje.. Ne vem ce se komu cist slucajno kaj tezkega dogaja..

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>Tjazy, bi hotel definirati pojem "sočutje" tako, kot ga ti pojmuješ.

 

"Sočutje", kakor besedo  običajno pojmujemo pri nas, je nekoliko drugačno od "sočutja", kot ga pojmujejo budisti. Če sem prav razumel, naj bi budisti pod to besedo šteli nakakšno brezpogojno ljubezen, ne samo do ljudi, ampak do vsega stvarstva, do žive in nežive narave. Meni je bližje to budistično pojmovanje. Seveda pa je "sočutje" v tem pomenu zelo težko doseči. Trudim pa se !?

 

 

Bigm.. kaj pa jaz.. sem socuten po tvojem.. ali nisem? Prosim, brez dlake na jeziku..

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>To je smiljenje.. Ne vem ce se komu cist slucajno kaj tezkega dogaja..

 

...predvsem otrokom ne, ne :xx!:

[strelka02]

<{POST_SNAPBACK}>To je smiljenje.. Ne vem ce se komu cist slucajno kaj tezkega dogaja..

 

Mislim , da ne Tyazi

 

verjemi, delala sem z otroki...ki so invalidi, ki živijo v takšnih "težkih" razmerah. alkohol v družini, ki jih doma zlorabljajo, ko se nihče ne zmeni zanj...ki se le za to, da obstajajo...pač napaka v "strševskem" življenu...ko se jih ne morjo znebiti.

 

ne vem, kaj je Otrok za to kriv in tudi težko mu glavo nabijaš z takoimenovanimi...to je tvoje usoda, pač karmični izziv in ne vem kaj...

 

Vejemi to je hudo...delala se s tem in vem kako je.

 

ja ljudje pa vse preveč sočutje zamenujejo z usmiljenjem...pač pogledajo se jim zasmili..poglej ga kako je ubogi..pa je res revček...naredijo pa za to nič., da mu odprejo pot in pomagajo.

 

Upam, da si me razumel, kaj sem hotela povedat.

 

pozdravček

[nataly]

Pomanjkljivo sočuten

 

Jaz - ne vem..evo..niti sanja se mi ne.

Smiljenja premorem obilo..za sočutje pa ravno ne vem.

Kaj pa jaz tebi?

[Tjazy]

No ce si z njimi delala potem ziher to bolj poznas..

 

In res je zelo zelo tezko vedeti ali je karma.. ali je usoda.. ali je splet okoliscin.. ali je kar koli drugega.. ker..

 

- krscanstvo pravi, da ko si spocet je zacetek.. in ko umres.. umres za vedno... v zemeljskem smislu... in to je se najbolj idiotska varianta.. ker ima polno paradoksov, ki jih nihce od njih noce videti.. Socutje je vsiljeno, ker je vstopnica za nebesa... V bistvu je pohlep ovit v socutje..

 

- budisti imajo kolo zivljenja.. to je ze bolj smiselno.. samo se pa vplete ta karma.. ki vcasih clovek res ne ve kaj bi z njio pocel. Ker ce je to res vse karma.. potem je prab hecno, zakaj bi sploh obstajalo socutje in ljubezen in jeza.. itak je vse karma.. in zato je vzhod nekoliko apaticen.. ker itak.. kaj pa lahko naredis.. konc koncev.

 

- Tibet.. pravi, da zivis tako dolgo dokler se ne zaves, da umres. Baje je hudicevo tezko vedeti, da si umrl.. ko umres.. in ce tega ne ves... potem imas le 49 dni do ponovnega rojstva in v tem casu itak nimas nobenih pravic.. Zacene se iskanje primerne maternice in spet si na istem. Torej po njihovem, je zivljenje namenjeno samo pripravi na smrt, da umres zavedno in se osvobodis materije.. in kje je tukaj prostor za socutje in ljubezen? Itak.. ima vsak samo en cilj.. Umreti zavestno. Kako umre je zelo nepomembno.. Kaj pocnes je tudi nepomembno.. Pomembno je samo da umres zavedno.. in v ta nemen so ustvarili 1000 in eno metodo.

 

- Freud govori o slucajnosti..

 

- Dalaj Lama je se najbolj zmeden.. Ta pa kar flanca.. o dobrotah religij in hkrati o svoji filozofiji.. in se ze kar utaplja v socutju.. Kr neki..

 

- Sosan.. Vse kar je pomebno, je smrt UMA. ?!??! Ko ni UMA je socutje in ljubezen.. prej tega ne more biti.. In ko ni uma ni dvojega.. je le ENO.. in ko ni dvojega.. ni niti vec socutja in ljubezni.. le SI! In se beseda SI, je prevec..

O tem je tudi Buda govoril.. samo da je Buda rekel Nirvana.. in v nirvani ni nicesar.. in to je laz, da ni nicesar.. ker niti tega nicesar ni..

 

- Sodobni psihoanalitiki.. so s hipnozami skovali razne zgodbe o potovanjih dus.. Ne vem kaj naj s tem.. ker tudi ce je to res.. itak nihce tega ne ve.. ker umremo nezavedno in potem se vse to, kar Newton - al kaj je ze.. opisuje se dogaja le v nezavesti in podzavesti.. in spet ti to cist nic ne koristi.. ker med tem casom, ko umres in se rodis.. nimas pojma o nicemer..

 

- Ne vem kdo je rekel, da rojstva v resnici sploh ni.. in tudi smrti ni.. je le taksno dojemanje.. iz dolocenega namena. kot bi te prikljucili na racunalnik in bi pac igral glavno vlogo v eni igrici.. V resnici pa nas tukaj sploh ni .. smo le v tej utvarni igri.. ?!?!?

 

- Rael.. ta je tudi zanimiv.. smo kloni Elohimov.. ki ce bomo pridni pridemo na planet vecnih... in dobimo novo klonirano telo.. in ne vem kaj naj bi poceli potem.. Lahko dobis eno klonirano lepo zensko.. ki je njen namen samo ta, da ti nudi seks ali pa te masira.. in v glavnem vecno menjas telesa.. s kloniranjem in to je to. Za njih je socutje zelo pomembno, ker je to vstopnica za planet vecnih.

 

- Drunvalo.. Ta se je tudi srecal z Elohimi in sicer nevem v kateri galeksiji.. kamor ga je popeljal angel.. in tja so prisli tudi Elohimi z svojo vesoljsko ladjo.. na znanstven nacin.. in angel mu je povedal, da je bedasto potovati z vesoljsko ladjo.. ce pa lahko potujes z mislimi. Tudi aborodzini pravijo, da je bedasto imeti mobitel, ce pa se lahko komunicira telepatsko. Vecjo znanost kot imas.. bolj si odvisen, manj svoboden in bolj se oddaljis od smisla.

Zakaj torej to pisem po internetu, ce bi lahko to sporocil telepatsko.. ker itak je vse ENO.. in ne obstajata dva cloveka.. ampak le ENA zavest, ki je le navidezno razdeljena..

 

- Vnebovzeti mojstri govorijo o tem, da se materije lahko osvobodis ko skupaj s telesom vstopis v drugo dimenzijo.. ker smrt je le posledica neumnega vzorca o smrti. Prvotno smrt ni bila nacrtovna.. in ce si vsaj malo inteligenten.. potem ne mores telesno umreti. ?!?!?!? Torej smo zabiti al kaj? Zelimo si umreti.. to je edina razlaga.. Smo prevec socutni, do umrlih in zato potem sami umremo.. oziroma si ustvarimo prepricanje, da bomo umreli.. in smrt je posledica tega prepricanja.

 

Zlo zajeban je iz vsega tega kaj pametnega ven potegnit.. Ne preostane mi nic drugega kot da iscem dalje.. ceprav vem kaksen je zakljucek vsega tega.. Tako zelo preprost.. prides cisto na isto mesto, kjer si zacel iskat.. in le da imas potem sposobnost, da namesto tega, da isces povsod drugje.. pogledas tja, kamor nikoli nihce ne pogleda.. ampak vedno to nosis s seboj..

 

Uff sem lacen ratal.. in tudi lakota je nek cuden fenomen.. ker tisto kar pojes.. je le utvara.. torej je treba samo verjet, da si jedel, ceprav nisi jedel.. ampak ni nobene razlike,.. ker koncno v nobenem primeru nisi zares jedel.. le utvara je bila taka.. ker je bila sprozena mentalna aktivnost, ki ti je dala obcutek hrane. Kdo ali kaj pa te je resnicno nahranilo, pa ostaja skrivnost. Ker je vse iz iste zavesti.. se torej ta zavest prehranjuje samo s seboj.. in to je na nek nacin porpeto mobile.

Torej pojes svoj prst.. in zraste ti drug.. ki ga spet pojes.. samo malo dolgo ti raste..

 

In po vsem tem prizges TV.. in zagledas tisto na novo izvoljeno Amerisko opico, ki misli, da pocne kaj pomembnega.. pa je v resnici tako zelo malenkostno.. tko idiotsko prpaleno, da tudi socuten vec ne mores bit do teh kozlarij.

 

Arafat bo umrl.. Ja res stratesko pomebna zadeva in res mi ni jasno, zakaj hudica, trobijo to malenkost? Vsak dan umre milijon ljudi in komu mar?

Aha.. Dranvelo ima se zanimivo teorijo o teh mafijskih voditeljih.. in sicer pred atlantido so se bojevali zidje im Marsovci.. potem je Mars kot planet pac umrl.. ampak marsovci pa so se resili ne vem kam.. in zdaj se se naprej bojujejo Marsovci in zidje.. in ta vojan Amerika in Irak.. je vojna med amerisko opico, ki je marsovec in zidem..

 

OK.. zelo zabavno tole raziskovanje res...

[Guest sanjalica]

Novi nemški film o Hitlerjevih zadnjih dneh v bunkerju, Zaton (Der Untergang) buri duhove in sproža polemike, saj je Hitler prikazan ne le kot pošast, ampak tudi kot človek.

 

Zaton so v Nemčiji premierno prikazali v začetku septembra. Zrežiral ga je Oliver Hirschbiegel, ki je doslej večinoma delal na nemški televiziji in pred tremi leti posnel razvpiti Eksperiment, Hitlerja pa je odigral 63-letni švicarski igralec Bruno Ganz (Nebo nad Berlinom...). Čeprav nelagodnost pri občinstvu povzroča že Ganzova vizualna podobnost s Hitlerjem, pa resnično pretrese pravzaprav njegova izvrstna, zdaj ponotranjena zdaj eksplozivna igra.

 

Intimno doživljanje Zatona je mogoče tako zaradi Ganzove nadarjenosti kot tudi virov, na katerih temelji - namreč na dveh knjigah: Znotraj Hitlerjevega bunkerja nemškega zgodovinarja Joachima Festa in na avtobiografiji Traudl Junge, ki je bila zadnja tri leta Hitlerjevega življenja njegova tajnica. Zaton tako prikazuje Hitlerja, denimo, ko se ne zmeni za novico, da je pri obrambi Berlina umrlo 50.000 vojakov, a tudi ko na kolenih ziblje otroke, čohlja psa in je neroden z očali. Umora šestih milijonov Judov, razen v zapisu ob zaključku, film sploh ne omenja.

 

"Je dovoljeno prikazovati Hitlerja kot človeka, z njim sočustvovati ali celo čutiti usmiljenje?" so se nedavno spraševali v nemškem dnevniku Die Welt.

 

 

Tudi jaz se sprašujem; in ne, ne sočustvujem z njim.....; mogoče me preleti lahno sočustvovanje do sorodnikov "zanjimci" ki so bili /verjetno/ zmeraj deležni nekih očitanj.........

 

Sploh pa premišljujem; v katerem primeru bi čutila sočutje in v katerem "smiljenje" in kaj je razlika.......

[Sati]

Ja, in?

 

Ali to potemtakem pomeni, da če vidiš otroka ali kogarkoli pač, trpeti, ga pustiš kar tam, ker je to itak njegova karma?

 

Ali ti imaš sočutje?

 

Razen tega, da se po vseh dolgih iskanjih vrneš k sebi in ugotoviš, da nič ne veš, nisi nič drugega povedal....

Ne, si povedal še o lakoti, pa o nanovoizvoljeni ameriški opici....

 

Kaj pa ti misliš

 

 

To so vprašanja za Tjazya - sicer je pa tako najbrž razvidno.

[nataly]

Hehe - Dolores..še jaz malo

 

Neko takšno bitko sem bila v eni drugi temi - čeprav je tole za Tjazija, ki je medtem ratal lačen

 

In takrat - v tisti drugi temi je punca ena, se strogo repenčila, da si trpeči otrok ali pa bolan pač tole prinese na svet...

blablabla..

Tole vse skup je smiljenje(če se mi zasmili trpeči otrok, trpeča žival, če razjočem nad usodo nekaterih..)

[Sati]

Jes nataly, maš kar prav.

 

Usmiljenje ponavadi gojim, do ljudi, ki jim ne morem pomagati. Ko gledam TV poročila in vidim lačne, bolne, trpeče ljudi ali živali..... Smilijo se mi in se razjočem....

 

Če pa lahko pomagam, potem pomagam. Nihče v mojem okolju se mi ne smili, ne da bi bila istočasno sočutna in mu tudi pomagala....

 

 

Trpeči otroci, karma, - fajn opravičilo za nekoga, ki noče pomagati x!x

[Tjazy]

Ejj dolores ne vem.. Res ne vem.. Ce ravnas po svojem razumu potem mu pomagas.. Ce ravnas po instinktu potem vec nisem preprican kaj storis.. Verjetno enkrat tako, drugic drugace.. ker ze to je tezko vedeti.. kdaj je instinkt in kdaj je um?

 

Samo poglej.. lakota.. obstaja.. To vemo vsi.. to je jasno vsem.. smo ali pa nismo socutni. In vsi vemo kaj je potrebno storiti, pa nihce tega ne naredi. Zivina poje 80% vsega zita.. Zakaj gojiti zivino za zakol? Zaradi pozresnosti.. in biti naprej socuten do lacnih? Ne vem, ce ej to socutje?

 

Nisem rekel, da je to njegova (otroova) karma.. niti nisem rekel da ni.. Ne vem!

 

Ali imam socutje? Ne vem! Sorry.. res ne vem. To sem v bistvu jaz vas vprasal..

A je drevo socutno? Ni.. samo izpolnjuje svoj namen.. Zakaj ga clovek ne? Ali ga? Ce ga.. zakaj ga tako bedasto?

[Trinity]

Mislim, da je že nekdo rekel - sočutje je, ko se uspeš vživeti v neko situacijo človeka... po moje je to možno le ko nekoga res poznaš in ti je res pri srcu. Oz. sama si ne predstavljam sočutja do nekaterih ljudi ki jih ne maram, se mi pa smilijo in rečem - oooo boga punca, kako lahko pomagam?

 

Medtem ko je u/smiljenje ko ti je hudo za nekoga ali nekaj. Ko razumeš situacijo a se v njo ne vživiš in ne čutiš občutkov, ki jih čuti oseba, ki trpi.

 

A je drevo socutno? Ni.. samo izpolnjuje svoj namen.. Zakaj ga clovek ne? Ali ga? Ce ga.. zakaj ga tako bedasto? - Tjazy

 

Kaj pa je človekov namen?, to je tako kot da se sprašujemo pomen našega obstoja.

po moje ni nič narobe če nimaš preveč sočutja , potem saj ne porabiš energije za ljudi , ki ti tega morda ne bodo vrnili.... pa po izkušnjah povem - dobrota je sirota....

[Ksenia]

sem sočutna? ja sem, ampak mislim, da pričnem že v glavi iskat rešitev, če mi je človek blizu in prej najdem rešilno bitko za koga drugega kot zase. Ampak ugotavljam, da je ozek krog ljudi, za katere mi ni vseeno, kateri se me dotaknejo. Sem imela primer, ko sem dečvi, ki je jokala povedala nekaj krepkih in sem izvedela da sem trda, hladna, da ne razumem, da si zasluži, da bi se mi smilila, ne zaslužila si je da sem ji pomagala videti drugo stran medalje... tudi to je sočutnost, ani...

Tjazy, očitno razmišljaš o sočutju pri sebi in mislim, da bi človeku, ki ti je blizu in v stiski,priskočil na pomoč...torej?

[Buddha]

os. sočujte je dostikrat izkoriščeno, nehote tut..zato se je treba prav opazovat, da se ne razleže v navado, k potem nisi več to ti ampak...želim si iztrebit večji del sočutja, k pol bom premal na seb delal

[Tjazy]

Trinity.. dobrota je sirota.. Ja tako najvec izgleda.. in iz tega stalisca.. se mi zdi, da ko clovek dobi neko lekcijo.. jo dobi zato, da jo resi, da se znajde.. da se nauci.. in ce priskoci nekdo drug, ki tisto tezavo obvlada.. mu v bistvu vzame lekcijo in namesto njega tole postima in v bistvu ni storil nic dobrega.. nic socutnega.. samo mislil, je da je storil nekaj dobrega.. in potem jasno se mu vrne v ne prevec dobri obliki...

 

Imam ene sosede.. ki jim je pred vec kot enim letom umrl 20 letni sin. Ubila ga je elektrika.. In to je bilo za njih res tragicno.. In od takrat gresta vsak dan najveckrat vec kot dvakrat na pokopalisce.. To vem, ker gresta mimo moje hise.. in jih vidim.. In zdaj.. jaz v bistvu ne obcutim njihovega obcutja. Zdi se mi, da verjetno jim ni najbolj fajn.. ampak sem mnenja, da je to potrebno spustiti.. in v ta namen sem skopiral iz nekih knjig odlomke o tem in sem hotel tisto jim pustiti v nabiralniku.. ampak tega se danes nisem odlozil v njihovem nabiralniku, ker ne vem ali je to dobro ali slabo...

Ne vem zakaj se jim je to zgodilo.. in ne vem kaj je dobro za njih.. Da samo zlezejo iz tega ven.. ali da jim kdo pomaga.. ker ta pomoc, bi v bistvu bila za njih tolazba.. Nic posebnega se ne bi naucili.. lahko pa da jim bi bilo mogoce lazje.. ampak kdo ve, kaj je v resnici lazje? !?!

 

Selena.. ja bi cloveku priskocil na pomoc.. niti ni nujno, da mi je ta clovek tako zelo blizu.. ampak nikoli ne vem, kaj je to pomoc? Ce se kdo poskuduje so zadeve jasne.. Ce pa kdo trpi zaradi odnosov recimo.. ali podobnih zadev.. pa nikoli ne morem vedeti, kaj je bolje zanj..

Ce nekoga prevara partner.. in je tisti prizadet.. izgleda kot da potrebuje pomoc.. ampak meni nikakor v tem primeru ni logicno, da bi pomagal, temu ki je prevaran.. ampak tistemu, ki je sel varat.. A ni to bolj logicno?

Komu pomagat? Tistemu, ki je prizadet? Ali tistemu, ki je povzrocil prizadetost, kar v globjm smislu sploh ni mogoce.. ampak OK.??? Tisti, ki je prizadet, je v bistvu prejel darilo.. na nek nacin?! Ali pa tudi ne.. odvisno od situacije..