Malo o socutju..

[Helena]

Mačona, tudi jaz se strinjam z Mihelo.

Starši ti pomagajo kot ti zmorejo in želijo. Ti lahko to dejstvo samo sprejmeš.

Potrudi se sama, da si najdeš delo preko študentskega servisa, kdor išče

ta najde

 

Veš te popolnoma razumem, tudi sama sem bila študentka

imela sem štipendijo in se preživljala sama.

Starši mi niso dajali denarja, ker ga niso mogli, ena očetova plača

za štiri otroke. Dali pa so mi razumevanje in ljubezen.

 

Ne boj se, življenje ne bo šlo mimo tebe,

imaš še dovolj časa za uživanje,

ko boš imela svojo službo si boš marsikaj privoščila.

Tvoja naloga sedaj je predvsem študij,

bodi hvaležna da imaš štipendijo,

da imaš možnost študirati,

poglej koliko mladih ima to željo pa ne morejo,

ker imajo še manj denarja kot ga imaš ti.

 

Pa še nekaj, spoštuj starše in jih sprejmi takšne kot so.

Kar te ne uniči te utrdi,

ti se samo uči in bodi pogumna

nič ti ne bo ušlo

[Tjazy]

OO Helena pozdravcek po dolgem casu..

[Helena]

<{POST_SNAPBACK}>OO Helena pozdravcek po dolgem casu..

Tudi tebi Tjazy

[Tjazy]

Jaz recimo te razumem Macona.. pa ne ker sem to dozivel.. ampak ker preprosto vem, da take flance brez vezne.. kot na primer, da bodi hvalezen, ker imas studij, lahko studiras.. je preprosto maskiranje svoje bede.. in ne vem kdaj misli folk nehat s tem sranjem.

 

Tvoj odnos z mamo je kakrsen je.. in po vsem tem, je najvecji absurd, ki si ga clovek lahko privosci, da recimo tebi rece, da bodi zdaj hvalezna mami..

Mislim.. to je cist nepremisljena poteza v praksi popolnoma neizvedljiva.. hujsa od utopije.. samo neko ponavljanje fraz iz bukev... z motivom maskiranja svoje bede..

 

Kar lepo spadas v to temo... pa se kaj napisi prosim..

[Sati]

<{POST_SNAPBACK}>Kako naj spoštujem starše, če so me učili nasprotno, da moram biti zahrbtna, skrivati čustva, ne povedati mnenja.

Nehajte že, ker ne maram sočutja. Tisto je bil samo en dan. Vseeno hvala, da ste razmetavali z energijo zaradi mene. Drugič bom premislila, v kero temo spadam in kero ne. Brez zamere.

 

Moti te, ker mama nima sočutja do tebe, istočasno pa praviš, da ne maraš sočutja...

Sprašuješ , kako naj spoštuješ starša, če sta te tako slabo učila, istočasno pa zahtevaš od njiju, da bosta spoštovala tvoje želje in potrebe...

Tako kaže, da je mama res slaba do tebe. Kaj pa oče?

 

Sploh ni treba, da si hvaležna svojima staršema. Imaš svoje življenje in prav je, da ga živiš tako, kot ti ustreza.

Enak kriterij bi morala imeti tudi do drugih pa čeprav sta to tvoja starša...

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>Potem vam moram povedati še to, da ima brat tudi štipendijo, kupi si karto in malico za 10 jurjev a mesec, ostalo lahko komot zapravi za play station in igrice. Bil je tudi na policiji zaradi trave, pa mu nič ne oporekata, mene še vedno mrdata, kaj sem zamenjala študij. Cunje dobi od mame, za v disko od mame...Prava mati in Ojdip sta. Sicer pa nimam kaj rečti, jaz imam vsaj osebnost in izkušnje in me družba ne potegne v nič, če jaz tega nočem, brat pa je navadni bogek, ki ga vsaki pezde namrda, da kupi travo in popiva že od 8. razreda. Anyway, jezna sem pač, ker nista pravična do mene glede na brata, a sama sebi in Ljubljani sem hvaležna, da imam osebnost.

Klicala sem mamo in ji povedala, kako je stanje, rekla,d a rabim za bone in hrano, pa je rekla, da zdaj trenutno nima, foter ni še nič zaslužil ta mesec, brat pa ima še skoraj neokrnjeno štipendijo na računu. Se pravi, za svojega otroka oziroma hčer si ne bi sposodila. Hej, pa saj sem iznajdljiva in zvita, preživela bom. Samo naj me nihče nič ne sprašuje, ker mene majo tudi za norca in mi nič ne povejo. Odnos do mame ne spada sem, ampak sen ugotovila, da imam skoraj mačeho. Tudi natalna karta je priča!

Drug mesec pa začnem delati med vikendi.

Kako naj spoštujem starše, če so me učili nasprotno, da moram biti zahrbtna, skrivati čustva, ne povedati mnenja.

Nehajte že, ker ne maram sočutja. Tisto je bil samo en dan. Vseeno hvala, da ste razmetavali z energijo zaradi mene. Drugič bom premislila, v kero temo spadam in kero ne. Brez zamere.

 

 

Starši se bodo mogli soočati s posledicami svojega delovanja, če bodo našli moč, če ne bodo bežali v še bolj čudne odzive.

 

Bodi uspešna , s tem boš naredila največ.

 

Kar se pa sočutja tiče, pa ni isto kot to, da se ti kdo smili. Meni se ti nič ne smiliš, jaz čutim kako močna si, hotela sem ti samo dati možnost videti drugo stran, včasih pozabljamo nanjo.

Ti kar sledi sama sebi, ne glede kaj drugi pravijo in bo prišlo delo in bo prišla pomoč, tudi če ne od staršev pa od kje drugje. Največ kar človek lahko naredi, da je pogumen in da gre po svoji poti naprej.

 

Vse dobro,

 

Mihela

[Marsa]

Macona, so ti dobro ze drugi povedali.

 

Saj pride tud trenutek, ko bos odpuustila svojim starsem... tole popkovino prerezat je vcasih dolgotrajen in bolec proces - to VSAKDO med nami pozna (taksne ali pa drugacne nesrecne zadeve v odnosih z druzino, iz katere izviramo). Redki imajo to cist popucan pri sebi.

 

O tem smo nekje ze govorili, morda si tud ti ze tole pisala tja - a svetujem da si najdes... hm, otroci- starsi al nekaj tacga... ali pa celo mama ali mati-hci...

 

Tud tamara se ni dobro razumela doma.

Tud jaz sem pri 20ih svojo mamo drugace videla kot jo zdaj.

 

Moj oce me je grdo zapustil pri 8 ali 9 letih, potem pa sem ga videla samo se 2x v lajfu. Niti ficka ni poslal zame, kot da me ni.

A to je dober stars?

Odkar je umrl in sem mu odpustila, razumela nenadoma vse, skorajda ne mine dan, da ne bi pomislila nanj in sem zelo zadovoljna, da tako cutim.

 

On je ravnal kot je znal in vedel do tedaj.

 

nasi starsi so samo ljudje, ki so bili tud dojencki, tko kot mi vsi, in ptoem so nekoc nenadoma postali (zagrenjeni) odrasli) - smer pa tale vse nas caka, vzdusje si pa sami izberemo.

 

In smiljenje se ZDALEC ni socutje.

 

So cutje. Tudi ko nekoga ljubis, ga (so)cutis.

[keti227]

hm, tok ste že povedal, da ni kej več velik...

 

ampak vseeno. moj bivši je enkrat doma slišu, da sam denar nosi v ljubljano in da je samo za strošek in mislm, da mu je to naredilo tako štalo v glavi, da se ne bo nikoli pobral, saj se pobira po svoje in zdaj hoče na vsak način dokazati, da je uspešen, oz. da mu bo uspelo. po drugi strani govori kako so oni fajn familja, kako se imajo radi, kako si pomagajo, bla bla bla... in še po tem ko sem bila z njim na obisku doma n-krat, ne prizna tega, da ni vse tako lepo kot izgleda na prvi pogled.

no pa še vem takih zgodbic....

 

mačona, ti pa se ne slepiš in vidiš stvari take kot so, valda da bolijo, ampak vseeno boljše to, kot da si lažeš. postala boš močnejša in enkrat boš tudi odpustila, saj ne bo več pomembno. sicer pa tudi jeza je lahko zelo koristna in uporabna

[MiTjA 22]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Marsa, se strinjam s tabo. Meni se smili skoraj vsakdo, sočutna pa nisem in ne znam tolažiti v stiski.

 

 

Beseda sočutje že sama po sebi pomen da nekaj so-čutiš do človeka! zame sočuten je tisi ki se veseli ob sreči drugega in žalosti ob žalosti drugea, tisti ki bo ravno tako pomagal neznancu kot pa prijatelju v stiski! Pa pomoje to ne pomen da znaš neki tolažit v stiski> sej pač tolažiž oz. daš nasvet kakršen ti je pač tisti trenutek na voljo in že s tem izkažeš neko sočutje! lahko neko sočutje izkažeš tudi brez besed (objem al kakorkoli že) važno je da oseba keri je sočutje naklonjeno to občuti!

[kamikaze]

Sočutje - da veš, kaj drugi v tistem momentu potrebuje, če kaj, in kako mu je..... In to niso vedno prijazne reči - sočutje zna bit na zunaj tudi zelo grobo, pa je še vedno sočutje

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}> sočutje zna bit na zunaj tudi zelo grobo, pa je še vedno sočutje

ha. no vidis, ja, to je to tud.

 

recimo jaz vcasih delujem grobo, ravno tedaj, ko 'delujem' iz socutja.

[kamikaze]

ma poznam tko (ne iz izkušnje, ampak verjamem) postopke zen mojstrov: palica, palica, palica, palica, palica...........

[child]

se mi zdi,da vedno ko vem,da bi morala bit sočutna v eni situaciji pa mi glava reče,naj se zase brigam,kdo je pa do mene sočuten,kao koga briga,

tok hitr dobim nazaj,da kr zvezde vidm,sploh ne vem kdaj me je doletel

 

 

 

bodite sočutni xsrsx

rada vas mam

[učenik]

jst pa mislm de sm kr sočutn.......sam včasih pa če sem slabe volje in še sebe ne morem v dobro voljo spravt me glede sočutnosti nič ne zanima čeprov vem de to ni glih dobr ne morm pumagat ali pač?