Samospostovanje

[Buddha]

<{POST_SNAPBACK}> Imam pa tudi jaz svoje "režeče pse", ki tičijo skriti nekje v globinah duše... izkušnjo, ki mi je zaznamovala življenje... le da o tem (še) ne zmorem govoriti

povej nam, da se kj naučimo, vsaj teoretično, hvala

[Sati]

Tudi jaz sem pri avtorici te teme na "ignore"...pa bom vseeno podala svoje mnenje....

 

Samospoštovanje po mojem mnenju ni nekaj oprijemljivega. Je tisto, kar se sicer odraža navzven, vendar je stvar notranjega dogajanja. Samospoštovanje se pridobi zaradi kvalitete doživljanja in sposobnosti razumevanja življenja samega in ni pogojeno s kvantiteto zunanjega blišča. Snobizem je pa itak odraz prepotentnosti in ne samospoštovanja.

Če nekdo gradi svojo samopodobo na osnovi doseženih uspehov in to tudi izkorišča v odnosu do drugih, je prepotenten in samovšečen. To, po mojem mnenju, nima nobene zveze s samospoštovanjem.

Samospoštovanje se odraža na tih in dostojanstven način in ne potrebuje zunanjih dokazovanj...

 

Napuh? Napuh je prepotentnost, samoljubje, samovšečnost, potencirani ego, prepričanost, da vse vemo, vse znamo, smo najboljši, najlepši.... In kot taki vedno potrebujemo zunanji dokaz

 

coccinelle .... ena izmed najboljših na forumu...za moj okus

[cashy]

snobizem je po mojem mnenju pomankanje samospoštovanja, le odziv je drugačen...nekateri se "skrijejo"pred drugimi, snobi pa iščejo potrditev od zunaj, ker so notranje nesigurni...Šele ko dobijo potrditev od drugih, se počutijo sprejete in spoštovane, saj sami v sebi niso zmožni razviti občutka samospoštovanja...zdi se mi, da so to duševno prav ubogi ljudje...

Osebe z najbolj zdravo samozavestjo so se mi vedno zdele vedri ljudje, ki so bili sposobni komunicirati z vsakomur ne glede na družbeni položaj, ali katerikoli drug kriterij, brez kakšne ignorance itd...

 

Želim si, da bi bil lahko tudi jaz tak

[Stardragon]

<{POST_SNAPBACK}>Nevarnost samospoštovanja je precenjenost˝,poveličevanje nekaj kar je vidno le sebi

itak pa se z leti vse to nekak pravilno˝porazdeli, če se seveda človek giblje v zdravem okolju..

 

Lepo povedano, pomembno je tud zdravo okolje. Kaj po tebi poskoduje samospostovanje pri cloveku ? Meni se zdi da se ta lastnost vcasih spreminja, odvisno tud od okolja v katerem se nahajamo.

 

Samospostovanje lahko poskoduje - bolezen, brezposlenost, izguba partnerja ali prijatelja, izguba dela, denarja, pa tud ce kdo dela dalj casa na delovnem mestu, na katerem ni sprejet in ne ljubi to delo - so nekatere od moznosti.

 

Kaj ga krepi ? Seveda, govorim o zdravom samospostovanju. Pri vsakem je to drugace, lahko je druzinska ljubezen, pa tud ce clovek uziva v svojem delu in je samostojan v materijalnem in moralnem / eticnom / pomenu. Notarnji obcutek harmonije in sozitja z vesoljem krepi samospostovanje, lepota in resnica tud - nekateri to najdejo v duhovnosti, umetnosti, naravi, filozofiji, poeziji, v ljubezni, tako duhovni, kot fizicni...

 

Zdi se mi da je pomembno raziskati kaj krepi in kaj skoduje nasem samospostovanju, ker na ta nacin lazje dolocimo lastne zmoznosti in lastne omejitve - tega se treba cim bolj zavedati.

[Amis]

metanje žogic je lahko zabavna igra...dokler je samo to, kar je...igra namreč. ko postane zares in zato, da nas kdo ne bi zadel, potem ni več igra. potem se ujamemo v igro moči. kdo bo koga. poznam to. je v meni vedno pustilo občutek praznine in nezadovoljstva...v najboljšem primeru. kaj pridobim s tem, če dajem dober "servis"? znotraj sebe v bistvu nič. ker sem voda, mogoče drugače dojemam te stvari, kaj pa vem. voda teče in se pretaka in podobno je z energijami. lahko jih mirno pustim, da grejo skozi...se ne obesijo name...me ne poškodujejo. ko sem "pretočna" me nič in nihče ne more poškodovati, prizadeti...ne čutim nobene potrebe po tem, da bi se morala pred kom braniti....pa tudi nasilnih stvari ne kličem v svoje življenje...vsaj trenutno ne ...

 

ko spoštujem sebe, poslušam tisto "nekaj" znotraj sebe, pa če kdo temu reče srce, duša, duh....esenca posameznika. saj je v končni fazi vseeno kateri izraz uporabim. in ko poslušam sebe in delujem iz sebe, takrat sem v stanju samospoštovanja.....in ja, vsaka stvar ima svoje nasprotje...kjer je moč, tam je tudi enakak količina šibkosti....in kjer je samospoštovanje, je tudi njen protipol...

[Marsa]

Coccinelle -

meni se zdis zelo OK in vsaka faza je prava v casu.

 

Meni pa je svec Stardragon s tem svezim novim pristopom, ceprav jo dozivljam zelo ovnovsko - ne v smislu agresije, tekmovalnosti ali imeti prav za vsako ceno, pac pa v smislu ful entuzijasticne energije in to mi je cist kul (ceprav priznam, da je vcasih to naporno, nasploh, ne samo v tem konkretnem primeru).

A saj sem jaz tud naporna; oni ki ima kaj za povedat, deli, siri, entuzijasticno... je tud naporen... Tako pac je.

 

meni ne manjka niti samospostovanja niti samozavesti, se mi zdi, pa ceprav se s tem v zivljenju sploh ne ukvarjam... Sodim, da to pride v paketu z zrelostjo, izkusnjami...

Sem zadovoljna, ker sem tu, kjer sem in tudi ker sem taksna, kot sem... kajti itak ne bi mogla bit drugacna in sem tako najraje najboljsa jaz.

 

Se pa strinjam tamle nekje zadaj z Mickom, ki pravi, da v veliki meri vplivajo vzorci iz otrostva... jaz sem veckrat delovala na ljudi 'cist narobe', npr. zmedeno, kot da nimam treh pik (ribja scena) ipd. V resnici pa sem vedno zelo dobro vedela, kaj je prav, oz. tiste pomembne zadeve.

So mi pa vsega boga ze pripopali, da to in ono, kaksna da sem, taka kot tastar, vedno sem bila to in ono... Itd.

Tudi v odnosih potem kaksnih, v zacetku, s kaksnim partnerjem... kaksna da sem... :||||

Potem pa sem pocas zacela razmisljat, cakaj malo, halo, ne sprejmem tega, to sploh nisem jaz - in nazaj potem celo 'barantam', kaj in kako.

 

Torej, cist racinalno zmorem govorit tako o vsakem predmetu kot tudi celo o svojih custvih, najbolj groznih receh...

 

ne pustim se v bit vznemiriti - in tudi to jemljem kot nekaksno samospostovanje.

 

Redko me bos videl s kako peno na ustih al da bom prav zares histericna, pa ceprav se zdi, da skoz histeriziram.

 

Blablabla...

[Sati]

Ahja, pozabila sem vnesti osebno noto v mojem prejšnjem postu...

 

Samospoštovanje je pri meni dnevnoredni trening... Vedno znova iščem svoje napake (sindrom), včasih opravičujem druge oz. gledam skozi njihove oči in prevečkrat odpuščam. Saj ne vem če je to slabo.

Sicer nimam občutka da nimam spoštovanja do sebe, vendar vem, da moram tooooooliko stvari še popraviti in to mi zbija samozavest in s tem je, jasno, povezano tudi samospoštovanje.

Ob vsem tem je zanimivo to, da imam takšen standard, da bi lahko z lahkoto igrala snoba, da bi se z lahkoto lahko izločila iz množice, vendar se ne....Mi ni do tega, oz. ne vidim nobene prednosti v temu. Zato se tudi trudimo, da v okolju ne izstopamo, vendar to ni pomanjkljiva samozavest, vsaj mislim tako. Nisem pa prepričana o tem...

Vzorci iz otroštva so pri meni velik blokator. To je res. Vendar delam na temu...tudi s pomočjo LNF. Zato pa visim skoz tlele gor...

[bigm]

Dolores, samospoštovanje, ali bolje rečeno, samopodoba, nima nič skupnega s tvojo "zunanjo podobo", s tem, kako deluješ navzven. Dosti običajen pojav je, da tisti, ki ima zelo klavrno samopodobo, skuša to navzven prikriti in se obnaša snobovsko, domišljavo ipd.

 

Če pa imaš dobro samopodobo, če se zavedaš svoje vrednosti, potem ti ni potrebno igrati nekoga drugega. POtem si res lahko to, kar si. Lahko si preprosta in prijazna do vseh ljudi, saj veš, da "tvoja cena" zaradi tega ne bo prav nič padla. Prav nasprotno.

[Marsa]

Hm, jaz pa sem zdajle opazila, da sem prej opazila samo eno (1.) stran komentarjev in da ste se ful govorili, o snobizmu tud oa taksno... kul. se strinjam v bistvu.

[Marsa]

... sem sla se 2. stran prebrat...

 

<{POST_SNAPBACK}>najprej se poišče vzrok očutka sprejetja in oddajanja.. .potem se moderno določ

... Nevarnost samospoštovanja je precenjenost˝,poveličevanje nekaj kar je vidno le sebi

itak pa se z leti vse to nekak pravilno˝porazdeli, če se seveda človek giblje v zdravem okolju.

 

<{POST_SNAPBACK}>Tudi jaz sem pri avtorici te teme na "ignore"...pa bom vseeno podala svoje mnenje....

A res se ti tako zdi? Nima smisla prehitro sklepati cesa takega, saj tudi meni vsi ne odgovorijo na vse, pa tud ce se ornk potrudim za koga konkretnega, veckrat ostanem brez komentarja. Pac, kaj te briga, saj ti hoces dat iz sebe.

...

Samospoštovanje po mojem mnenju ni nekaj oprijemljivega. Je tisto, kar se sicer odraža navzven, vendar je stvar notranjega dogajanja. Samospoštovanje se pridobi zaradi kvalitete doživljanja in sposobnosti razumevanja življenja samega in ni pogojeno s kvantiteto zunanjega blišča. ...

... Če nekdo gradi svojo samopodobo na osnovi doseženih uspehov in to tudi izkorišča v odnosu do drugih, je prepotenten in samovšečen. To, po mojem mnenju, nima nobene zveze s samospoštovanjem.

Samospoštovanje se odraža na tih in dostojanstven način in ne potrebuje zunanjih dokazovanj...

 

Napuh? Napuh je prepotentnost, samoljubje, samovšečnost, potencirani ego, prepričanost, da vse vemo, vse znamo, smo najboljši, najlepši.... In kot taki vedno potrebujemo zunanji dokaz

Ja.

 

<{POST_SNAPBACK}>snobizem je po mojem mnenju pomankanje samospoštovanja, le odziv je drugačen...nekateri se "skrijejo"pred drugimi, snobi pa iščejo potrditev od zunaj, ker so notranje nesigurni...Šele ko dobijo potrditev od drugih, se počutijo sprejete in spoštovane, saj sami v sebi niso zmožni razviti občutka samospoštovanja...zdi se mi, da so to duševno prav ubogi ljudje...

  Osebe z najbolj zdravo samozavestjo so se mi vedno zdele vedri ljudje, ki so bili sposobni komunicirati z vsakomur ne glede na družbeni položaj, ali katerikoli drug kriterij, brez kakšne ignorance itd...

 

Želim si, da bi bil lahko tudi jaz tak

Po mojem si ze, ce je taksna tvoja smer.

 

<{POST_SNAPBACK}>Lepo povedano, pomembno je tud zdravo okolje.  Kaj po tebi poskoduje samospostovanje pri cloveku ? Meni se zdi da se ta lastnost vcasih spreminja, odvisno tud od okolja v katerem se nahajamo.

 

Samospostovanje lahko poskoduje - bolezen, brezposlenost, izguba partnerja ali prijatelja, izguba dela, denarja, pa tud ce kdo dela dalj casa na delovnem mestu, na katerem ni sprejet in ne ljubi to delo - so nekatere od moznosti.

 

Kaj ga krepi ? Seveda, govorim o zdravom samospostovanju. Pri vsakem je to drugace, lahko je druzinska ljubezen, pa tud ce clovek uziva v svojem delu in je samostojan v materijalnem in moralnem / eticnom / pomenu. Notarnji obcutek harmonije in sozitja z vesoljem krepi samospostovanje, lepota in resnica tud - nekateri to najdejo v duhovnosti, umetnosti, naravi, filozofiji, poeziji, v ljubezni, tako duhovni, kot fizicni...

 

Zdi se mi da je pomembno raziskati kaj krepi in kaj skoduje nasem samospostovanju, ker na ta nacin lazje dolocimo lastne zmoznosti in lastne omejitve - tega se treba cim bolj zavedati.

 

<{POST_SNAPBACK}>metanje žogic je lahko zabavna igra...dokler je samo to, kar je...igra namreč. ko postane zares in zato, da nas kdo ne bi zadel, potem ni več igra. potem se ujamemo v igro moči. kdo bo koga. poznam to. je v meni vedno pustilo občutek praznine in nezadovoljstva...v najboljšem primeru. kaj pridobim s tem, če dajem dober "servis"? znotraj sebe v bistvu nič. ker sem voda, mogoče drugače dojemam te stvari, kaj pa vem. voda teče in se pretaka in podobno je z energijami. lahko jih mirno pustim, da grejo skozi...se ne obesijo name...me ne poškodujejo. ko sem "pretočna" me nič in nihče ne more poškodovati, prizadeti...ne čutim nobene potrebe po tem, da bi se morala pred kom braniti....pa tudi nasilnih stvari ne kličem v svoje življenje...vsaj trenutno ne   ...

 

ko spoštujem sebe, poslušam tisto "nekaj" znotraj sebe, pa če kdo temu reče srce, duša, duh....esenca posameznika. saj je v končni fazi vseeno kateri izraz uporabim. in ko poslušam sebe in delujem iz sebe, takrat sem v stanju samospoštovanja.....in ja, vsaka stvar ima svoje nasprotje...kjer je moč, tam je tudi enakak količina šibkosti....in kjer je samospoštovanje, je tudi njen protipol...

Zanimivo. Lepo doziveto in pesnisko napisano.

 

<{POST_SNAPBACK}>Ahja, pozabila sem vnesti osebno noto v mojem prejšnjem postu...

meni se ni zdelo.

 

<{POST_SNAPBACK}>... Če imaš dobro samopodobo, če se zavedaš svoje vrednosti, potem ti ni potrebno igrati nekoga drugega. POtem si res lahko to, kar si. Lahko si preprosta in prijazna do vseh ljudi, saj veš, da "tvoja cena" zaradi tega ne bo prav nič padla. Prav nasprotno.

[Stardragon]

Zanimivo se razvija diskusija.

 

Ok., dolocili smo do neke mere kaj je napuh in kaj je samospostovanje, kaksne so razlike med njimi. Ampak mam vprasanje - ali tisti clovek, ki po svetu hodi kot siva miska, sav ustrasen od tega da pokaze kdo je v resnici - ima samospostovanja ??

 

Namrec, skromnost po meni ni lastnost ki bi bila posebaj vredna, ker sem jo tudi pogosto izsledila pri najvecjih hinavcih, ki so se na van delali '' Device Marije '', a od znotraj so gojili zlobo in zavist, ter grozno, sveprozdirajoce ljubosumje.

 

Ce skromnost pride iz kaksnega izkusanega in zrelega Saturna, kot je recimo Marsin Saturn, tedaj je to lepa lastnost. No, ce skromnost izhaja iz poskodovanega, zafrustriranega Saturna, ki sebe ne ljubi in se ne sprejema, ter tezi svima okrog sebe, ki so vec samozavestni kot on, tedaj to ni resna skromnost, temvec navaden, skriti, zahrbtni napuh !

 

In treba lociti lepe maske od energetske resnicnosti, ki jo ljudje nosijo od znotraj. Pomembno je da se v zivljenju nauci locit hinavska '' Devica Marija '' od iskrene in ljubece osebe, ki se ne boji svoje teme in jo tud ne skriva prevec. Namrec, tema se ne razsvetljuje skrivanjem in sprenevedanjem, temvec protocnim in vsakdanjim zivljenjem tega kar si, in odkritim govorjenjem o tem kdo si od znotraj.

 

Tisti ki bi rad bili '' Device Marije '', naj vedo da je meni to zelo grd arhetip zlagane zenske, ki menda rojeva otroka, a da ni sprejela moskega v sebe - zlagano in hinavsko, pa tud nemogoce v bioloskem pomenu !

[Sati]

Koliko maščevalnosti izhaja iz tega...in koliko zagrenjenosti...

 

*...vendar se motiš. Prepričana sem, da nikogar, razen svojih domačih, ne poznaš tako dobro, da bi lahko dodeljevala tako krute ocene.

Ampak "pravičnik je pravičnik", kdo bi se bockal z njim? Ah, brezveze :xx!:

 

Škoda...

[Stardragon]

Marsa,26. Nov 2004 ob 09:23]

<{POST_SNAPBACK}>Se pa strinjam tamle nekje zadaj z Mickom, ki pravi, da v veliki meri vplivajo vzorci iz otrostva...

 

Tud jaz se z tem strinjam. Najveckrat ljudje majo poskodovano samozavest zarad napacnega odgoja v otrostvu in mladosti. In te izkusnje veckrat potlacijo v podzavest, ker so vcasih prevec bolece. No pri poskodovanem samospostovanju pomaga ce se clovek spomni - kdaj je prvic v zivljenju nehao ljubiti in spostovati samega sebe ? Kdaj je prvic v zivljenju o sebi zacel misliti da je grd, neumen, nevredan ? In kdo ga je temu naucio - starsi, skola, druzba ? Ko se spomni, tedaj pretece nekaj cajta, prije nego kaj postane zmozan odpustiti - namrec, odpuscanje ni osladna cokoladka iz kaksnega verskega pouka, temvec je to vcasih hud dusevni boj in resno preciscevanje od znotraj.

 

Lahko traja mesece in mesece. No, ko clovek enkrat odpusti, tedaj je bolj svobodan in gre naprej sa vec zavesti. Cim je vecja zavest, tim vecje in zdravije je tudi samospostovanje. Danes mamo razlicno literaturo o tem kako prakticno delati na sebi in vsak to lahko naredi, ce hoce, saj je samospostovanje pravica vsakega cloveka in ne nekaksna elitna lastnost.

 

Ce ga majo zelo razvitega nekateri politiki, sveceniki, te vladari tega sveta, ne vidim zakaj tud navadni ljudje ne bi obcutili lepote mocne samozavesti ?

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>... namrec, odpuscanje ni osladna cokoladka iz kaksnega verskega pouka, temvec je to vcasih hud dusevni boj in resno preciscevanje od znotraj.

 

Lahko traja mesece in mesece.

, ja in zal celo leta in leta in celo desetletja!!!

 

No, ko clovek enkrat odpusti, tedaj je bolj svobodan in gre naprej sa vec zavesti. Cim je vecja zavest, tim vecje in zdravije je tudi samospostovanje. ...

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>No pri poskodovanem samospostovanju pomaga ce se clovek spomni - kdaj je prvic v zivljenju nehao ljubiti in spostovati samega sebe ? Kdaj je prvic v zivljenju o sebi zacel misliti da je grd, neumen, nevredan ?

Tole bi jaz malo obrnila okrog, namreč - kdaj se prvič zave, da se ne ljubi in spoštuje; kdaj prvič pomisli, da mogoče pa ni res, da je grd, neumen, nevreden... kajti, kot ste že ugotovili, pomanjkanje samozavesti in s tem samospoštovanja največkrat izvira iz vzorcev, ki jih izoblikuje vzgoja, ki se porodijo v družini in to največkrat že v zgodnjem otroštvu... ker od tam (zavedanja) naprej se šele lahko začne pot ozaveščanja, sprejemanja in preoblikovanja vzorcev... ki edino vodi k osebni rasti.

 

Na primer, avtoritativna, represivna vzgoja zlahka ubije duh v bistrem, zvedavem, a izredno občutljivem otroku z izrazitim čutom za pravičnost in težnjo po svobodi. Tak otrok hrepeni po toplini, želi si pohvale, a vse, kar dobi, je zavrnitev in kritika. Zbegan in ranjen sploh ne ve več, kaj dela prav in tako se vedno bolj zapira v svojo lupino... ne pusti nikogar blizu, ne zaupa nikomur, ker se boji ponovne zavrnitve... in tako obtiči v začaranem krogu, nezmožen izkoristiti svoje potenciale...

 

In če se je kdo vprašal... ja, to je moja zgodba oziroma del nje (je vmes še ena bolj črna epizoda)...

Nikogar ne obsojam za to izkušnjo... zavedam se, da so tudi osebe, ki sem si jih izbrala za starše, prinesle s seboj svoje vzorce, svoje frustracije... in prepričana sem, da so delali samo tisto, za kar so mislili, da je najbolje... in očitno je to, kar so mi dali, tisto, kar sem potrebovala za svoj razvoj...

 

 

In Dolores, Marsa... hvala za vajino mnenje... to mi samo potrjuje, da sem na pravi poti

[Amis]

itak da si coccinelle

[coccinelle]

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>

 

namrec, odpuscanje ni osladna cokoladka iz kaksnega verskega pouka, temvec je to vcasih hud dusevni boj in resno preciscevanje od znotraj.

 

saj je samospostovanje pravica vsakega cloveka in ne nekaksna elitna lastnost.   

 

 

 

 

Sam trenutno nikogar ne sovražim, nimam nbenih maščevalnih občutkov, nič takega.......in to je pa res "ful kul" Je pa res, da sem dolgo nosil eno zamero v seb.......dans je ni več, včasih, ko me ti meni zelo dragi ljudje, do katerih sem kuhal zamero, mal objektivno pokritizirajo, tak ipak bl za hec k zares to uporabim k ......."izgovor", pa to

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>

Torej ne mores bit velik, ce se hkrati ne zavedas svoje majhnosti.

 

V odnosu do Boga. Ne pa do tosvetnih mogočnežov in idolov, ki jih častijo množice.

[Mick]

Po moje to nima veze z bogom. Hm, razen, če ne začnemo ugotavljat kdo ali kaj je to bog.....

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Zanimivo se razvija diskusija.

 

 

Namrec, skromnost po meni ni lastnost ki bi bila posebaj vredna

 

 

Plemenita stvar je vedno tudi skreomna. Zlato se enkrat očisti, pa se dolgo sveti. Svinec pa je treba stalno čistiti. Plemenita vinska trta uspeva tudi na revnih tleh, trnje in osat pa se vedno zarasteta na najboljših tleh. Domače živali so redko požrešne; volki, hijene in šakali pa bi vedno žrli.

 

Tako je tudi resnično plemenit in dober človek vedno tudi skromen. Lakomnemu posvetnežu pa lahko daš kup denarja, pa bo razmišljal samo o tem, kje bo dobil še večji kup.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Zanimivo se razvija diskusija.

 

No, ce skromnost izhaja iz poskodovanega, zafrustriranega Saturna, ki sebe ne ljubi in se ne sprejema, ter tezi svima okrog sebe, ki so vec samozavestni kot on, tedaj to ni resna skromnost, temvec navaden, skriti, zahrbtni napuh !

 

Če to ni skromnost, potem pač ni skromnost. Zakaj potem nekaj, za kar sama praviš, da ni skromnost, mešaš v to. Pojem skromnosti, ki ni skromnost, ne obstaja. Kot če bi rekel da ne maram kruha ker so vampi, ki pa niso kruh, zanič.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Zanimivo se razvija diskusija.

 

 

Ce skromnost pride iz kaksnega izkusanega in zrelega Saturna, kot je recimo Marsin Saturn, tedaj je to lepa lastnost.  

 

Ulizavat se znaš pa dobr.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>Po moje to nima veze z bogom. Hm, razen, če ne začnemo ugotavljat kdo ali kaj je to bog.....

 

"Jaz sem edini, večni Bog v svoji troedini naravi kot Oče po božanstvu, kot sin po popolni človeškosti, in kot duh po vsem življenju, delovanju in spoznanju. Jaz sem od vekomaj Ljubezen in resnica sama. Nikoli nisem od nikgar nič sprejel. Vse, kar je, je od mene, in kdor nekaj ima, ima to od Mene."

 

Pa sej se Bog ves čas sam razodeva.

[Mick]

Ljubezen.

 

Al pa ji je za koga treba dat še kakšno ime? :xx!: Da bo "lažje" veroval vanjo.....