Samospostovanje

[Prabha]

Posledica,...nečesa,....česar pa? In začne se iskavanje, ...khm...keri dogodek bi to lahko bil,.....in evo že je tu preteklost.Torej to ni to,ane? Posledica nečesa že je ja, samo če se s tem ukvarjaš,vidiš kam prideš.

Samo sedaj in tu je točno tako kot mora bit, najbolje.

[mako106]

ko si tu...zdaj...in vedno prisoten...ti je itak vse-eno...kje si...kje si bil...kje boš...če smo v zavedanju tega...da živimo vsak trenutek s soskladju naše energije z vsem česar se zavedamo in čutimo....in da ni ničesar...kar ne bi mogli z ljubeznijo ozavestiti v sebi...čeprav je to naš največji strah....nam enostavno ne preostane nič drugega...kot da smo ponosni na to kar smo....in se spoštujemo kakršni smo...brez vprašanj in brez dvomov....ki smo jih vedno nosili v sebi

[Brezo]

Samo vi dalje pričajte ove gluposti i teorije. No ja, v teoriji to vse lepo zgleda in je tudi res da je pomembna samo sedanjost....Zdaj mi pa resno povejte koliko vas živi samo v tem trenutku, brez prihodnosti brez preteklosti. Skratka tukaj in zdaj. Predpostavljam da nobeden. Jaz priznam da nisem niti blizu tega.

[mako106]

Samo vi dalje pričajte ove gluposti i teorije. No ja, v teoriji to vse lepo zgleda in je tudi res da je pomembna samo sedanjost....Zdaj mi pa resno povejte koliko vas živi samo v tem trenutku, brez prihodnosti brez preteklosti. Skratka tukaj in zdaj. Predpostavljam da nobeden. Jaz priznam da nisem niti blizu tega.

no...jaz ne poznam nobenga ki bi brez prihodnosti in preteklosti živel...del enosti...oz trenutka sta...v katerem živimo...od nas samih pa je odvisno al to enost sprejmemo al pa ne

[Prabha]

Saj,...ja:) Težko je, res je, vendar z vajo zavedanja kar se zdaj dogaja in kar zdaj čutimo gre. Posledica so take, da je manj misli, kar zelo olajša življenje na sploh.Prihodnost imamo vsi na nek način, vendar če nanjo ne mislimo, je lažje:) Sem pa "skeptična" kar se tiče uporabe besed glede omejevanja časa. Čas v resnici ni določen, razen ko moraš zjutraj v službo, ob 5 pa po otroka,....:) Vendar realno časa ni, kot sem sama ugotovila ,...kadar misliš da čas je, so to le misli, ki omejujejo dogajanja.

 

Torej kaj čas sploh je za vas?

[Brezo]

no...jaz ne poznam nobenga ki bi brez prihodnosti in preteklosti živel...del enosti...oz trenutka sta...v katerem živimo...od nas samih pa je odvisno al to enost sprejmemo al pa ne

 

Samo sprejet še ni dost, treba je tudi počistit svojo notranjost in razširit zavest, drugače ta občutek enosti traja samo par sekund, minut, mogoče celo ur ali dni. Če pa hočeš dolgotrajni feeling enosti pa ne moreš mimo srca in ostalih zadev ki so povezani z njim.

[mako106]

ja ne vem...kako bi pa sploh za sekundo prišel do feelinga enosti...če ne preko srca...in vsega kar si

[Brezo]

Sem se napačno izrazil. Odvisno koliko časa si sposoben imeti odprt srce oz. srčno čakro. Par sekund.....ali cel life.

[free]

ja, posvoje pa tudi ce nekaterih vzorcev ne razresis, morda dobis tocno taksne otroke ali duse, ki imajo podobno za razresit. torej morda ni nakljucje tudi to.

jasno pa to ne bi smel biti izgovor za prepuscanje ali neko merilo.

Se strinjam, vzgoja ni tako enostavna zadeva in vsak od nas je svet zase, je unikaten in drugačen.

 

Pa spet ne tako drugačen.

 

Vsak od nas potrebuje brezpogojno ljubezen, brezpogojno sprejemanje, spoštovanje, oporo, podporo, meje, dotik, prevzemanje odgovornosti...

 

Ja, empatija dela čudeže. V čem je problem empatije? V starih vzorcih.

Primer:

Da se odzoveš na otrokovo čebljanje na njemu primeren način, se moraš vživeti vanj. Spustiti se moraš v njegovo starost. Če si otrok mrzle mame, tega ne moreš storiti, ker ti povzroča preveč bolečin. Podoživeti bi moral lastno osamljenost, lastno zavrženost, nerazumljenost... To pa tolk boli, da se ne moreš vživeti v svojega otroka in ga ne moreš začutiti in mu s tem dati, kar takrat potrebuje. In prenašaš vzorec dalje.

 

Zato je tolk pomembno, da predhodno razrešiš stare odnose, sicer boš vzorce prenašal naprej.

 

 

Kako to ziveti?

In kako to izgleda v aktivnosti?

Kar vskočim s podatkom,ki sem ga včeraj prebrala in se mi zdi zelo resničen, to je, da je Univerzum perfekten in vse kar se zgodi, se zgodi njemu, torej nam v dobro, torej samo to, kar je najboljše za vse nas in seveda na prvem mestu nas same (to verjetno vsakega bolj zanima....

 

Torej vse kar je, je v redu tako kot je, nimamo kaj vzeti in nimamo kaj dati na koncu konca, vse je že dano in vzeto. S pravilnim razumevanjem tega se lepo živi, mirno. Pa daleč od pasivnosti je to,......

 

Be happy:)

 

da. ampak sej ČE!

ko si tu...zdaj...in vedno prisoten...ti je itak vse-eno...kje si...kje si bil...kje boš...če smo v zavedanju tega...da živimo vsak trenutek s soskladju naše energije z vsem česar se zavedamo in čutimo....in da ni ničesar...kar ne bi mogli z ljubeznijo ozavestiti v sebi...čeprav je to naš največji strah....nam enostavno ne preostane nič drugega...kot da smo ponosni na to kar smo....in se spoštujemo kakršni smo...brez vprašanj in brez dvomov....ki smo jih vedno nosili v sebi

[free]

Dobro vprasanje.

Trenutno mislim, da je cas zame omejeno sredstvo v katerega moram stlacic energije na nacin da jih prilagodim temu casu in prostoru. nekak...

Torej je danost ali sposobnost prilagojena zemljinim zakonom.

 

Morda ima vsak planet svoje zakonitosti, omejitve, naravne cikle itn, kakor jih ima tudi planet zemlja. Tako se recimo temu visji jaz zoža na nivo prilagojen dolocenim razmeram, torej razmeram in zakonom ki vladajo planetu zemlja. Recimo, ce bi primerjali film Avatar in tamkajsnji planet na katerem so ziveli domacini in zemljo, bi bilo to morda lazje predstavljivo.

Pomeni da se verjetno tudi sama energija ki tece skozi nas prilagaja temu visjemu zavedanju zemljinega mentala in zivljenja tukaj. Tako tudi ze ko tece v nas in druga bitja tega planeta je prilagojena tem dolocenim zakonitostim ki vladajo tukasnjim razmeram tega planeta v odnosu na cloveka (njegove prilagojene sposobnosti ali pomanjkljivosti oziroma do nekje trenutno razvitost).

Pomeni da JE to ena od stvari ki se jo mora clovestvo pomoje dodobra nauciti. Zivljenja z zemljo!

In pomeni tudi razloge zakaj okoljevarstvene orgnanizacije, ekologija itn v pozitivnem ali negativnem smislu s skupnim ciljem k temu zavedanju.

 

Torej cas je morda zgolj omejitev, kakor lahko razumemo kot tudi prednost, ki jo moramo osvojiti.

Cas je prilagojen prostoru v katerega smo se kot duse utelesili in zajema tako nasa telesa, okolje in do sposobnosti razvoja. Torej clovek se uci biti mojster v tem kar je dano.

In ker je narava do ene meje fleksibilen sistem, je to nasa velika prednost in morda veliko darilo, da lahko zivimo na planetu ki se deloma lahko prilagaja nasim potrebam in razvoju.

 

Prav tako ni lahko postati mojster casa, ga razumeti in ga obvladati. Kajti mislim da je to eno od nasih ucenj in zajema razumevanje, delo na sebi ali kakorkoli to imenujemo.

 

 

Saj,...ja:) Težko je, res je, vendar z vajo zavedanja kar se zdaj dogaja in kar zdaj čutimo gre. Posledica so take, da je manj misli, kar zelo olajša življenje na sploh.Prihodnost imamo vsi na nek način, vendar če nanjo ne mislimo, je lažje:) Sem pa "skeptična" kar se tiče uporabe besed glede omejevanja časa. Čas v resnici ni določen, razen ko moraš zjutraj v službo, ob 5 pa po otroka,.... Vendar realno časa ni, kot sem sama ugotovila ,...kadar misliš da čas je, so to le misli, ki omejujejo dogajanja.

 

Torej kaj čas sploh je za vas?

[free]

to je to!

Sem se napačno izrazil. Odvisno koliko časa si sposoben imeti odprt srce oz. srčno čakro. Par sekund.....ali cel life.

[mako106]

da. ampak sej ČE!

ko si tu...zdaj...in vedno prisoten...ti je itak vse-eno...kje si...kje si bil...kje boš...smo v zavedanju tega...da živimo vsak trenutek s soskladju naše energije z vsem česar se zavedamo in čutimo....in da ni ničesar...kar ne bi mogli z ljubeznijo ozavestiti v sebi...čeprav je to naš največji strah....nam enostavno ne preostane nič drugega...kot da smo ponosni na to kar smo....in se spoštujemo kakršni smo...brez vprašanj in brez dvomov....ki smo jih vedno nosili v sebi

 

 

a je boljš

[nimbus]

 

[free]

ni, si pa vseeno fajn in lepo napisal

ko si tu...zdaj...in vedno prisoten...ti je itak vse-eno...kje si...kje si bil...kje boš...smo v zavedanju tega...da živimo vsak trenutek s soskladju naše energije z vsem česar se zavedamo in čutimo....in da ni ničesar...kar ne bi mogli z ljubeznijo ozavestiti v sebi...čeprav je to naš največji strah....nam enostavno ne preostane nič drugega...kot da smo ponosni na to kar smo....in se spoštujemo kakršni smo...brez vprašanj in brez dvomov....ki smo jih vedno nosili v sebi

 

a je boljš

[Prabha]

Prav tako ni lahko postati mojster casa, ga razumeti in ga obvladati. Kajti mislim da je to eno od nasih ucenj in zajema razumevanje, delo na sebi ali kakorkoli to imenujemo.

 

Samo um hoče nekaj postati,obvladati, postati mojster,....nič ti ni treba osvojiti, narediti,dokazati,.....nobene poti določene ni treba prehoditi, da prideš do sedanjega trenutkam ker je že tu in zdaj.

 

Prilagam malo razlage učitelja Thich Nanh:

 

present moment

 

Zdaj

[Prabha]

Ja, empatija dela čudeže. V čem je problem empatije? V starih vzorcih.

Primer:

Da se odzoveš na otrokovo čebljanje na njemu primeren način, se moraš vživeti vanj. Spustiti se moraš v njegovo starost. Če si otrok mrzle mame, tega ne moreš storiti, ker ti povzroča preveč bolečin. Podoživeti bi moral lastno osamljenost, lastno zavrženost, nerazumljenost... To pa tolk boli, da se ne moreš vživeti v svojega otroka in ga ne moreš začutiti in mu s tem dati, kar takrat potrebuje. In prenašaš vzorec dalje.

 

Zato je tolk pomembno, da predhodno razrešiš stare odnose, sicer boš vzorce prenašal naprej.

 

 

Nič ne rabiš narediti, da bi zaznal sedanji trenutek. Če razmišljaš kak je primeren način že nisi več tu, ampak nekje drugje. Dobro je samo opazovati reakcijo, opazovati vdih in izdih. Tehniko je treba vaditi in obiskati pravi tečaj za to, da se pravilno izuriš discipline,Dhamme in to nato vpelješ v svoje življenje,..mene je spremenilo in pomagalo. Brez poznavanja tehnike je težko, nemogoče.

Srečno!

[free]

ja. kakor razumes izraz mojster. mojster casa je lahko misljeno tudi mojster biti tukaj. mojster v tem, da obvladas svoje zivljenje v razmerju s casom; ne da te cas prehiteva, niti da zaostajas.

Recimo ljudje imajo razlicne namene in projekte ki jih zelijo izvest in so nujni za njihovo ucenje; so lahko plod karmicnega in darmicnega dolga. recimo. tako oseba lahko spusca tolk tocno v tem trenutku skozi sebe, sorazmerno s svojo zmoznostjo pretoka. prav tako pa lahko vpliva na to ali bo ta preto kvecji ali ne, ali pa se bo skoraj povsem zaprl. To zaprtje pretoka potem imenujemo tudi staranje, bolezen, ego, itn.

tako nekateri ljudje v nameri bivati na nivoju korenske cakre zacenjo cas "prehitevati" ali drugace povedano bezljati, so v stresu in bolj v umu, kot dejanskem mocnejsem intuinitivnem toku ali energiji. Torej mislijo da casa ni dovolj in pricenjo bezljati. Obene pa taisti lahko mislijo, da je casa se veliko, in se pricnejo prepuscati. V vsakem primeru pa energija ne tece v primerno konstruktivnem toku, ki bi lahko skozi doloceno osebo.

Tako v moji predstavi je mojster casa tisti, ki je na neak nacin intuinitivno povezan in na zemljo kot recimo namen clovestva spusca energijo v temu primernem toku energije.

 

 

aha, hvala za povezavi. pogledam.

sicer pa, a ni vcasih potrebno nekaj znat, da lahko potem opustimo? imeti, graditi ego da ga lahko pustimo itn? mislim, a ne poteka evolucija na tak nacin?

 

Samo um hoče nekaj postati,obvladati, postati mojster,....nič ti ni treba osvojiti, narediti,dokazati,.....nobene poti določene ni treba prehoditi, da prideš do sedanjega trenutkam ker je že tu in zdaj.

 

Prilagam malo razlage učitelja Thich Nanh:

 

present moment

 

Zdaj

 

hm, mislim daje pomembno ozavestit situacije, okolicine, odnose, whatever..., zato pa potrebujemo izkusnje, kar pomeni da potrebujemo preteklost! in ce potrebujemo preteklost, potrebujemo razmisljanje o njej! Um je potreben na tej poti, ceprav kasneje nima vec v vsem iste vloge kot jo je imel na zacetku, menda. Ko bomo razcistili s seboj, preteklosti ne bomo vec potrebovali. Do takrat pa se vedno vracamo. Kot iz predavanja, druzenja, tega ali onega dogodka,ki se nam zgodi in bolj ko se nam vtisne v spomin, veckrat o njem razmisljamo. Ali pa se nam celo zapise kot travmaticna izkusnja, ki jo posledicno enkrat moramo predelati in ta zapis v avricnem polju ki povzroca nemir in preprecuje primeren gladek prehod energije prek avre, bitja, bo potrebno zliti z avricnim poljem; da ne bo vec ovira, temvec spoznanje ali zavest. Torej se z okoliscino neizbezno soocimo v kolikor se moramo nekaj nauciti! Pravzaprav nekak mojstrsko tole postavljeno za nas zemljane

 

Tudi tako nekako sem jaz razumel butlov post.

 

Sem pa ugotovil sledece.... vcasih sem nekaj pocel in bil prisoten in srecen. Nato so prisli tisti ki niso bili in so imeli veliko nasvetov kako naj bom bolj srecen. Nato sem ugotovil da so ti nasveti postali breme, da se takrat ko bi lahko bil prisoten nisem bil, ker sem razmisljal o tem kaj so povedali da se z mano dogaja. Prej se nisem spraseval ali sem tukaj, ampak sem enostavno bil. Potem pa sem se spraseval ali sem tukaj! Sicer morda tko CB kot sem opisal, ampak vseeno kdaj.

Res je, da morda, ce bi bil dejansko recimo skozi zivljenje, dan, dovolj casa v tukaj, ne bi iskal pomoci! Ker nakljucij ni, je bilo tudi to prav na nek nacin.

Otrok je tukaj, je srecen. Pride stars mu ustvari obliko stanja, situacije, opis tega, okvirje in okvirno razumevanje. Namensko vzgajamo in smo vzgajani v to kar kasneje zelimo odvreci! A ni to ironija clovestva pravzaprav!

Ampak menda ima namen oziroma je tudi to z namenom!

Otrok je, toda tega (ali nekega stanja) ne razume. Evolucijsko pa naj bi menda razumeli pa kljub temu bili!

Ezoterika temu menda pravi spoznati: "jaz sem ki sem!"

 

kej so taksni tecaji? me zanima kako v tem kako bom sam to (lahko recem tudi mojster v biti tukaj, mojster casa )!

 

Nič ne rabiš narediti, da bi zaznal sedanji trenutek. Če razmišljaš kak je primeren način že nisi več tu, ampak nekje drugje. Dobro je samo opazovati reakcijo, opazovati vdih in izdih. Tehniko je treba vaditi in obiskati pravi tečaj za to, da se pravilno izuriš discipline,Dhamme in to nato vpelješ v svoje življenje,..mene je spremenilo in pomagalo. Brez poznavanja tehnike je težko, nemogoče.

Srečno!

[nimbus]

ne. ni real lajfa pa net lajfa pa duhovnega lajfa pa ne vem kvazi lajfa. je samo predstava zavesti. vsebino določaš sam. tko je že od pamtiveka. vedno samo trenutna zavest. prou zdele.... zdele... zdele... zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...

zdele...zdele...zdele

 

in tako naprej in tako nazaj.

 

vse drugo je dualizem razuma. in na konc prideš do svete trojice, peklenščkov in klicanja duhov. BUUUUUU

 

[free]

ja

 

sam zdej ko tole preberem je eno.. zame ni dovolj mocno da bi me razsvetlilo! in tudi tebe ni, ki si to napisal! pa tudi dvomim da bo koga ki bo tvoje prabral! kar pomeni da moramo do tja, torej tega kar pises oz. konstnatno TUKAJ se priti! ali kot je brezo napisal:

"Odvisno koliko časa si sposoben imeti odprt srce oz. srčno čakro. Par sekund.....ali cel life."

Predstava zavesti je torej na nek nacin realna zaradi tega kar je pot spoznanja sama! Brez spoznanja ne more biti vedenja, ali ce ne probas da pece, ne mores vedet da pece. Torej ta trenutek in to zavest potrebujem zato da grem lahko naprej na nek nacin! In zato jo v neki meri dela realno.

 

ne. ni real lajfa pa net lajfa pa duhovnega lajfa pa ne vem kvazi lajfa. je samo predstava zavesti. vsebino določaš sam. tko je že od pamtiveka. vedno samo trenutna zavest. prou zdele.... zdele... zdele... zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...zdele...

zdele...zdele...zdele

 

in tako naprej in tako nazaj.

 

vse drugo je dualizem razuma. in na konc prideš do svete trojice, peklenščkov in klicanja duhov. BUUUUUU

 

[nimbus]

ne. to je ego. nikamor ti ni treba. si že to, sam tega ne veš. tat tvam asi.

 

pa ni treba da te razsvetli. to je spet ego.

 

kolm-kišta pa prazna glava, to je prava rudarska mantra.

 

[free]

ok, tut lahk teoreticno, sam lahko pa je obratno, da je "ego" to da mislis da ti ni treba nikamor it; da si ze vse to kar potrebujes da si!

torej imava oba prav na nek nacin. realnost pa je taksna da oba nisva (se) tam! in ce nisva tam, mislim da vseeno morava zato kaj narediti! Se ti ne zdi?

Biti tukaj, da bova lahko tam!

 

Ja, ego ali pa tudi ne. lahko je le delno vedenje o tem kam gremo ali kam enkrat vmes pridemo. samo to. zakaj bi bil ego. lahko je zgolj smer, zacasni cilj, ki je plod ega ali celo neka dejanska postanka.

Otrok caplja in ima evolucijsko namero shoditi! A je to Zgolj produkt ega? Ali je ego v uporabi napredka? Torej ego sam po sebi je zato, da nam sluzi na poti spoznanja. Je utemljen za razvoj nase zavesti. V skrajenm ne moremo reci, da je slab, ker je tukaj da razumemo in potem postane nepotreben. Ni pa slab. tako "treba" ni nujno ego v smislu slebega, temvec je lahko notranja, logicna in z inkarnacijo vnaprej dolocena sestavina ali komponenta cloveka. ko te je recimo prezivetveni nagon, ce grem v skrajnost, ega.

Morati je sicer neprimerna beseda, bi bilo bolje ,ce bi uporabil Potreba...

 

ne. to je ego. nikamor ti ni treba. si že to, sam tega ne veš. tat tvam asi.

 

pa ni treba da te razsvetli. to je spet ego.

 

kolm-kišta pa prazna glava, to je prava rudarska mantra.

 

[nimbus]

ti si hujši ko hegel.

 

imaš pa point. karkoli počneva, skušava to argumentirat in sva takoj na ravni dialektike jezika, na ravni razuma. zato si tisto, kar si v bistvu hočeva in moreva povedat, sploh ne moreva.

 

nea gre.

 

[free]

cist mozno

ti si hujši ko hegel.

 

imaš pa point. karkoli počneva, skušava to argumentirat in sva takoj na ravni dialektike jezika, na ravni razuma. zato si tisto, kar si v bistvu hočeva in moreva povedat, sploh ne moreva.

 

nea gre.

 

[nimbus]

AAAUUUUUUUUUUUUUUUUUMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM

 

[Brezo]

DASOHAM---SO HAM---AHAM