Samospostovanje

[Alan_New]

Ne imeti zelj je pomoje ze zelo visoka stopnja razvoja ...

Intermezzo: Poudarek mora biti na odsotnosti objektov želja, ne na odsotnosti želje. Želja je v bistvu življenjska sila, življenje samo. "Become objectless, not desireless!" pravi nek guru.

[Prabha]

Alan, zadetek v polno! :palec: Točno to, ja:)

[janko]

uuuuuu... kolk ste napisal... itaq, k je free zrawn.

nč. jest sm glih prou zjeban, da nam niti brau, ampak nimbusu napisu kr sm oblubu.

torej... pis bradr vrjamem, da če se mal potrudiš, si u stanju dopuščat možnost, da te ne mislim žalit, ker te res ne. ene stwari pa widm drgač kukr ti, al pa kdorkoli drug, kar pa tut ni nč tko nouga

sam sicer namenoma ne ignoriram nobenga. niti polža na cesti, če ga widim. tut nepoznano številko na telefonu dwignem. je pa res, da nekaterih enostavn ne komentiram. pač se mi zdi, da nima smisla, ker debata z njimi ne prpele nikamor in je brez veze. boš al ne boš pa ti ignorirou, je pa itaq tvoja stvar. se praw, da si dobu ene wrste kompliment, da te sploh berem . pa to še ni use... worenk si me zjezu... to wrjem, da ne rata usakmu. in kle se začne. lej... zdej, k pogledam nazaj, vidm, da sm u teb vidu tut tist, kar nej bi ti predstavlou. kle mislim na ene vrste filozofijo al pa bohnedej komunikologijo . sej ne wem kwa si, pa tut nima veze. dejstvo je, da mam do to vrstnih znanostih zlo mal tolerance. pa ne, da je s to znanostjo kej narobe. sploh ne, ampak kam je to use skp prpelal? (se spomnim, da sm pred leti bral nekej u smislu, da je filozofija nekej najlepšega, intimnega, skrivnostnega...ampak tut velik privilegij in breme izbrancev, ki morajo tko bit že uzgojeni in materialno preskrbljeni, da o eksistenci sploh ne razmišljajo. če se ne motim, je o tem pisal ivan hribar, da bi rad bil filozof, pa mu ni blo usojeno al neki tacga. to ta hribar, k je bil župan ljubljane ful let pred ful leti. ampak nism zihr. pa tut useen.)

dons mamo pa kaj? že kakšen izpit se lažje nardi, če maš dobre joške, pa če jih preweč ne skriwaš, pol pa cel kup enga lobiranja pa ritolizništva, da se kje kej objavi, noben ne upa nobenmu nč rečt, k se mu boji zamerit... in oni isto nazaj...(razn, če to ne počne samo par ljudi in jest jih seweda poznam da je pa to tko, so mi povedal pa glih oni) kuko nej ma pa taka znanost pol kej ugleda?

in tebe vidim kot enega izmed njih. sej nč ne rečem... znanje, razmišljanja... kapo dol, ampak to ne opravičuje vzvišenosti a la: jes te razumem, ti pa mene ne... in debate je konc. če se te vzvišenosti ne zavedaš(kle spet mislim na širšo družbo vašega foha), pol je to bolezen.

prej sm reku, da enih enostavn ne komentiram. ja, samo oni loh bluzijo. itaq mi do kolen se sežejo. in usi skp smo nenevarni. ti pa ne smeš. no... seweda lahko. ampak ne smeš. ti in twoj foh pa ste nevarni. glih z veliko znanja in prebrane modrosti in izkušenj drugih ... daste res utis, da veste več kot drugi. sej je po swoje res. in glih zato bi mogl bl pazit, kuko se obnašate oz. kwa goworite. ljudje smo kt ovčke. če nekej ne vemo, učas zlo hitr verjamemo nekomu, ki pa kao ve. in vaša znanost je pri dajanju tega utisa zelo spretna. in zato boste tut vi mogl mal s sabo razčistit. učas so rekl, da se je treba učit, da ne bo treba delat, pa wemo, kam je to prpelal. uči se zato, da se zna delat in vaš foh ma pa še posebno odgoworno delo. veste več in razmišljate več kot drugi in zato je premal, da ste samo sami sebi namen in morte sprejet tut breme odgowornosti, da mal pazte, kwa goworite in delate. če francl ne we, kdo je bil von frankenštajn... nč hudga. če pa francl za enga misl, da je pametn in use ve, mu bo francl tut vrjel, da je bil von franknštajn od mame sin, če mu je en pametn tko powedou. in če en pametn reče, da je papeža za skenslat, pol francl vrjame, da je papeža za skenslat. men pa ni jasn, zakwa to un sam ne nardi? če ve, da je treba, je to tut dolžan nardit, u dobro človeštva. sej bi kot humanist itaq mogu u človeštvo vrjet. al pa nej bo rajš tih in nej ne seje zmede med folkom. btw. kle gre slučajn za papeža, k se glih spomnim od zadnjič, čeprou bi bla komot lahko tut monika lewinski. uglawnem... sej štekaš.

itaq pa se mal irca

[free]

Da, mas prou, hvala za popravek.

sem tudi o tem pisal, pa nisem prav povezal.

...torej osebnost je (in s tem vse kar sodi zraven, torej verjetno tudi zelje), toda predana je visjemu jaz.

 

Torej bolje bi bilo, ce bi napisal da je mislim, da je visoka stopnja razvoja tista, ko oseba nima vec tezje po izpolnjevanju osebnostnih zelja, kljub temu, da te morda se vedno obstajajo; saj je v celoti predana visjemu jaz oziroma sluzenju.

je pa to itaq ugibanje o tem kako je, ko je...

Intermezzo: Poudarek mora biti na odsotnosti objektov želja, ne na odsotnosti želje. Želja je v bistvu življenjska sila, življenje samo. "Become objectless, not desireless!" pravi nek guru.

[Daxa]

Se strinjam s tabo

 

Kako je že tisto - teorija in praksa?!?

Znanje je lahko zelo nevarna stvar, če je koriščeno za napačen namen. Vzameš veliko (kampanjskega) znanja, nesposobnost, nerazumevanje naučenega, koristoljubje in ščepec samovšečnosti in dobiš = današnjo politično in gospodarsko situacijo.

 

Zase vedno trdim, da vem le to, da ne vem skoraj nič. Človek se uči celo življenje, na koncu pa neumen umre. Ironija!

 

Žal je večina ljudi zaslepljenih (gluhih in slepih), vendar če smo pošteni, po lastni izbiri. Veliko bolj enostavno je, da verjameš kar ti drugi povejo (RTV, "pametni" prijatelji itd.) kot pa da uklopiš lastne možgane, in bog ne daj, začneš celo razmišljat.

 

Ko v nekom samospoštovaje naraste do take mere, da misli, da je nedotakljiv = KRIZA

[butl]

Se strinjam s tabo

 

Ko v nekom samospoštovaje naraste do take mere, da misli, da je nedotakljiv = KRIZA

 

 

To ni samospoštovanje. To je napuh.

 

[Brezo]

Včasih pa preveč materialnega in lahko tudi duhovnega znanja celo škoduje, ker um začne preveč bluzit, razčlenjevat, primerjat in intuicija ne pride do besede. To pa vodi do egoizma, vzvišenosti, napuha,....

[butl]

Včasih pa preveč materialnega in lahko tudi duhovnega znanja celo škoduje, ker um začne preveč bluzit, razčlenjevat, primerjat in intuicija ne pride do besede. To pa vodi do egoizma, vzvišenosti, napuha,....

 

Pravzaprav, znanje /katerokoli/ je znanje in samo po sebi nikakor ni ne dobro, ne škodljivo. Predznak mu damo šele z našo uporabo in odnosom do njega.

 

[Brezo]

Pravzaprav, znanje /katerokoli/ je znanje in samo po sebi nikakor ni ne dobro, ne škodljivo. Predznak mu damo šele z našo uporabo in odnosom do njega.

 

 

Jap, bo kar držalo.

[free]

Ja no, glede na oranzno citirano na prejsni strani je razumljivo nekak, saj se v kroznicni obliki clvoek vedno vraca na zaceten nivo, kot sem razumel, ce sem razumel bedno. a verjetno tko mora bit, ker gre za devocijo (torej, da se zavest ne izrabi v slabe namene, devocija to preprecuje). ali kaj jst vem zakaj je tko

En del mene si cist lepo opisal v prvem odstavku.

 

ja, samospostovanje v narekovaju!

 

Se strinjam s tabo

 

Kako je že tisto - teorija in praksa?!?

Znanje je lahko zelo nevarna stvar, če je koriščeno za napačen namen. Vzameš veliko (kampanjskega) znanja, nesposobnost, nerazumevanje naučenega, koristoljubje in ščepec samovšečnosti in dobiš = današnjo politično in gospodarsko situacijo.

 

Zase vedno trdim, da vem le to, da ne vem skoraj nič. Človek se uči celo življenje, na koncu pa neumen umre. Ironija!

 

Žal je večina ljudi zaslepljenih (gluhih in slepih), vendar če smo pošteni, po lastni izbiri. Veliko bolj enostavno je, da verjameš kar ti drugi povejo (RTV, "pametni" prijatelji itd.) kot pa da uklopiš lastne možgane, in bog ne daj, začneš celo razmišljat.

 

Ko v nekom samospoštovaje naraste do take mere, da misli, da je nedotakljiv = KRIZA

 

verjetn res

Pravzaprav, znanje /katerokoli/ je znanje in samo po sebi nikakor ni ne dobro, ne škodljivo. Predznak mu damo šele z našo uporabo in odnosom do njega.

[free]

Pase v sklop dosedanje dabate:

 

• Kakšen smisel naj bi imela naša celotna bit, če ne tega, da bi se v nas volja do resnice zavedala sebe kot problema? Na tem samo- ovedenju volje do resnice odslej propada morala.
  
• Prav to pomeni asketski ideal: da je nekaj manjkalo - človek ni znal opravičiti samega sebe, trpel je zaradi problema svojega smisla. Manjkal je odgovor na krik vprašanja "zakaj trpeti?" Človek na sebi ne zanika trpljenja: hoče ga, sam ga išče, seveda le, če mu pokažemo smisel trpljenja, nek Zato trpljenja. In asketski ideal mu je priskrbel smisel! Človek je bil s tem rešen, imel je smisel, odslej ni bil več samo še list v vetru, igrača nesmisla, "brez-smisla", odslej je lahko nekaj hotel,- najprej je bilo vseeno kam, čemu, s čim je hotel: volja sama je bila rešena. Seveda si ne moremo prikriti, kaj pravzaprav izraža to celotno hotenje. Voljo do niča, odpor do življenja- vendar pa to je in ostaja volja! Človek bo še raje hotel nič kot nič ne hotel…
  Nietzsche
  

[Cookie]

http://www.delo.si/druzba/zdravje/odnosi-mama-je-zamorila-druzinske-odnose.html