Samospostovanje

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>"Jaz sem edini, večni Bog v svoji troedini naravi kot Oče po božanstvu, kot sin po popolni človeškosti, in kot duh po vsem življenju, delovanju in spoznanju. Jaz sem od vekomaj Ljubezen in resnica sama. Nikoli nisem od nikgar nič sprejel. Vse, kar je, je od mene, in kdor nekaj ima, ima to od Mene."

 

.

Kako sem potem tiran in krut sodnik s pogubnimi obsodbami?! -O vi norci! Jaz vas ljubim, vi pa Me zaničujete. Jaz sem vaš Oče; vi pa me delate rablja. Kjer Jaz blagoslavljam, tam vi preklinjate; kjer Jaz gradim, tam vi podirate; kjer Jaz zravnam, vi upognete; kjerJaz sejem, tja vi napeljujete uničevalne poplave; v vsem mi nasprotujete. Ko bi bil Jaz takšen, kot vi previte, da sem,-resnično, povem vam, Zemlje že dolgo ne bi bilo več, da, celo nikoli ne bi bila ustvarjena! Ker pa sem, kakršen sem, je vse, kakor je bilo, in kakor zmeraj bo; in tudi vi boste takšni, kot hočete biti, brez moje obsodbe,-kajti kar boste iz sebe naredili, to boste. Iz tistih pa, ki Me sprejmejo takšnega, kot sem, in Me ljubijo tako, kot jih ljubim Jaz, bom naredil, kar hočejo, da bosta njihova svoboda in veselje popolna na veke."

 

 

Da zaključim odstavek, ki sem ga začel. In povej mi, zmajevka, zakaj naj bi bil jest, ki vem, da Bog ni tiran, suženj? In zakaj naj bi se jest, ki prilizovanja sploh ne maram, prilizoval, če mi je pa povsem jasno, da se mi sploh ni trerba? Pravzaprav se sploh ne smem

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Kdor zapade napuhu, je tud suženj napuha. In to JE "peklenska hudičeva rabota".

S temle se pa tud strinjam.

[kamikaze]

A ni samospoštovanje spoznati svoje mesto v svetu in ga sprejeti?

In poleg tega, spoštovati vse, od skale do človeka.....

[free]

Štirje stebri samospoštovanja - 2. steber - OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI

 

(10:00) Drugi steber samospoštovanja temelji na občutku lastne vrednosti. Pogosto lastno vrednost vrednotimo glede na to, kako smo sprejeti v zunanjem okolju in pozabljamo, da smo vredni vsega spoštovanja in ljubezni že zgolj zato, ker smo.

 

Vprasanje: Ali je lahko oseba, ki sebe spostuje nespostljiva do drugih oseb?

Torej recimo spostljiv do zene, a nespostljiv do drugega cloveka. Pogojnost ni spostljivost! Je dvojna morala? Je torej licemerstvo?

Oziroma ali je samospostovanje premosorazmerno s spoštovanjem do drugih oseb?

[butl]

Štirje stebri samospoštovanja - 2. steber - OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI

 

(10:00) Drugi steber samospoštovanja temelji na občutku lastne vrednosti. Pogosto lastno vrednost vrednotimo glede na to, kako smo sprejeti v zunanjem okolju in pozabljamo, da smo vredni vsega spoštovanja in ljubezni že zgolj zato, ker smo.

 

Vprasanje: Ali je lahko oseba, ki sebe spostuje nespostljiva do drugih oseb?

Torej recimo spostljiv do zene, a nespostljiv do drugega cloveka. Pogojnost ni spostljivost! Je dvojna morala? Je torej licemerstvo?

Oziroma ali je samospostovanje premosorazmerno s spoštovanjem do drugih oseb?

 

Mal si zamešal. Če si spoštljiv do žene, še ne pomeni, da spoštuješ sebe.

 

[The Dude]

Mal si zamešal. Če si spoštljiv do žene, še ne pomeni, da spoštuješ sebe.

 

 

Hm, ko sem tole bral, sem pomislil, kaj je to samospoštovanje. Se mi zdi, da s tem razumemo neko vrednost, ki jo daš sam sebi. Kdo to ocenjuje? Ego sam sebe oceni? In če je ocena preslaba, potem se ne ceniš dovolj in se tudi ne spoštuješ?

 

Po moje cel ta koncept malo neumen. Enako kot če govorimo o samozavesti.

 

Butl. mogoče moraš drugače povedat. Ne ali si spoštljiv do žene, ker če rečeš spoštljiv govoriš bolj o bontonu in lepem obnašanju. Raje govori o spoštovanju, ki je izraz naklonjenosti, ljubezni, ponižnosti, povezanosti.

 

V kontekstu tega kar sem napisal, se mi zdi nujno, da če ne spoštuješ drugih, tudi ne moreš imeti pravega spoštovanja do sebe, ampak le odlično oceno svojega ega.

[Minnie]

Samospoštovanje ni nič drugo do slike ali občutka o samome sebi. Kako je ta slika vidna na ven, domnevam da če človek sam sebe spoštuje, spoštovat če ga in drugi. Treba samo prepoznati svojo lastno vrednost, ampak pri temu treba paziti da se to ne razvije v umišljenost in ponos - to takrat povzročuje nasproten učinek pri drugih ljudje.

[Minnie]

Hm, ko sem tole bral, sem pomislil, kaj je to samospoštovanje. Se mi zdi, da s tem razumemo neko vrednost, ki jo daš sam sebi. Kdo to ocenjuje? Ego sam sebe oceni? In če je ocena preslaba, potem se ne ceniš dovolj in se tudi ne spoštuješ?

 

 

Može li mi nekdo razložiti kaj je to ego?

[butl]

Hm, ko sem tole bral, sem pomislil, kaj je to samospoštovanje. Se mi zdi, da s tem razumemo neko vrednost, ki jo daš sam sebi. Kdo to ocenjuje? Ego sam sebe oceni? In če je ocena preslaba, potem se ne ceniš dovolj in se tudi ne spoštuješ?

 

Po moje cel ta koncept malo neumen. Enako kot če govorimo o samozavesti.

 

Butl. mogoče moraš drugače povedat. Ne ali si spoštljiv do žene, ker če rečeš spoštljiv govoriš bolj o bontonu in lepem obnašanju. Raje govori o spoštovanju, ki je izraz naklonjenosti, ljubezni, ponižnosti, povezanosti.

 

V kontekstu tega kar sem napisal, se mi zdi nujno, da če ne spoštuješ drugih, tudi ne moreš imeti pravega spoštovanja do sebe, ampak le odlično oceno svojega ega.

 

Objemček, o tem govori Free, ne jst.

 

[The Dude]

Objemček, o tem govori Free, ne jst.

 

 

Eh, saj sploh nisem prebral za nazaj,..videl sem naslov teme in se mi je napisalo tisto prej. Ni letelo direkt na tebe,..sam tist kar si napisal je blo dovolj zanimivo, da sem mimogrede vključil.

 

Minnie,..o egu smo že ful govorili. Lahk mal pobrskaš po forumu,.nekatere izjave so ble prav zanimive in celo malo težaške. Moje pojmovanje je precej preprosto - gre za skupek konceptov, ki jih imamo o sebi in svetu,..skupek pogledov nase in na svet. Ego je torej tisti, ki ocenjuje in vrednoti in ne dojema direktno in kreativno ampak preko izkušenj in znanja.

[Minnie]

Prebrala sem malo po internetu. In ni mi jasno kaj je pak tu neumno. Če ego funkcionira po principu realnosti in razdvaja resničnost od fikcije, meni se ne zdi neumnim izkaz da samospoštovanje pomeni imeti resnično sliko o sebi.

[free]

ja, dal sem slab primer, ker sem imel se drugo v glavi.

dal sem primer kot nekdo je spostljiv do zene, a do drugega cloveka ni.

in pa ali je samospostovanje premosorazmerno s spostljivostjo do drugih? - torej to je vprasanje.

Mal si zamešal. Če si spoštljiv do žene, še ne pomeni, da spoštuješ sebe.

 

 

da. strinjam.

ja pa besedno se lahk cist zapletemo; sam bi malo doglo trajal ane.

torej ali je samospostovanje premosorazmerno s spostovanjem do drugih ljudi?

... ker če rečeš spoštljiv govoriš bolj o bontonu in lepem obnašanju. Raje govori o spoštovanju, ki je izraz naklonjenosti, ljubezni, ponižnosti, povezanosti.

 

V kontekstu tega kar sem napisal, se mi zdi nujno, da če ne spoštuješ drugih, tudi ne moreš imeti pravega spoštovanja do sebe, ampak le odlično oceno svojega ega.

[The Dude]

Prebrala sem malo po internetu. In ni mi jasno kaj je pak tu neumno. Če ego funkcionira po principu realnosti in razdvaja resničnost od fikcije, meni se ne zdi neumnim izkaz da samospoštovanje pomeni imeti resnično sliko o sebi.

 

Daj tole še parkrat preberi. x:Dx.

[Minnie]

Daj tole še parkrat preberi. .

 

Kako vidim, ti govoriš o ego idealu. Jaz ne.

[The Dude]

Kako vidim, ti govoriš o ego idealu. Jaz ne.

 

Ok, zdaj pa jaz ne štekam tebe.

 

Bom mal pokomentiral. Napisala si:

"Če ego funkcionira po principu realnosti in razdvaja resničnost od fikcije, meni se ne zdi neumnim izkaz da samospoštovanje pomeni imeti resnično sliko o sebi."

 

Ego funkcionira po principu realnosti. Kaj naj bi to pomenilo? Jaz sem ti že prej pisal o tem, da deluje na principu znanja in preteklih izkušenj in nenehno primerja in ocenjuje. Kaj ima realnost s tem zveze? Vsak ego ima svojo realnost.

 

samospoštovanje pomeni imeti resnično sliko o sebi: Še enkrat te sprašujem, kaj pomeni beseda samospoštovanja, zdaj ko sem ti povedal, kaj razumem pod pojmom ega. Kdo koga spoštuje? In kaj ima ego opravit z realnostjo?

 

Saj ne pričakujem neki strašnih odgovorov,..ampak a niso zanimiva vprašanja?

[free]

So vse to je zanimivo sploh, itaq.

[Minnie]

Bum se jaz še vrnila s komentarjem. Moram jaz to še temeljno proštudirati.

[Matjaž Bogdan]

Po moje V kontekstu tega kar sem napisal, se mi zdi nujno, da če ne spoštuješ drugih, tudi ne moreš imeti pravega spoštovanja do sebe, ampak le odlično oceno svojega ega.

 

Katerega ega?

 

lepo bodi

 

Matjaž

[The Dude]

Katerega ega?

 

lepo bodi

 

Matjaž

 

Matjaž, kar nekaj sem napisal,..ne štekam, kam pa s tem ciljaš. razsvetli me. Jaz sem enostavno napisal, da ego sam sebi da dobro oceno in je potem zadovoljen in se spoštuje.

[butl]

ja, dal sem slab primer, ker sem imel se drugo v glavi.

dal sem primer kot nekdo je spostljiv do zene, a do drugega cloveka ni.

in pa ali je samospostovanje premosorazmerno s spostljivostjo do drugih? - torej to je vprasanje.

 

 

da. strinjam.

ja pa besedno se lahk cist zapletemo; sam bi malo doglo trajal ane.

torej ali je samospostovanje premosorazmerno s spostovanjem do drugih ljudi?

 

O Free

 

Mah, ni glih rečen.

 

Zdej, če sebe spoštuješ, pol spoštuješ tud druge. Če pa sebe ne spoštuješ, pa ni rečen, da drugih tud ne spoštuješ. Lahko da jih. Ene.

 

Zakaj?

 

Samospoštovanje pomen /vsaj zame/, da se tolk ceniš, da ne potrebuješ potrjevanja od drugih, da bi se dobr počutu. Se prav, da ne počneš nekej, kar ti ni fajn zato, da bi drugim ugajal. Se maš rad, nakratk. Če je tko, pol tud drugim ljudem priznavaš pravico, da razmišljajo, čutijo, delajo tako kot pač razmišljajo, čutijo , delajo. To je zame spoštovanje. Kar pa ne pomen, da se z njimi strinjam, to pa ne, niti, da odobravam njihova dejanja. Tud to ne.

 

Zdej, tud če sebe ne spoštujem, ene pa mrbit ja. Eni so mi mrbit vzor in jih spoštujem, pa čeprav se tud v tem primeru ne strinjam z njihovimi dejanji, čutenjem, razmišljanjem.

 

Evo. Tko jst mislm o samospoštovanju in spoštovanju nasploh.

 

A je samospoštovanje isto kt samozavest?

 

Ne, to pa ni. Jst sem lohk zlo samozavesten in se spoštujem, lahko se pa ne, pa sem glih tko zlo samozavesten.

 

[free]

aha, hvala za tvoje misli. Ce tko vsakdanje, prakticno gledam, se tut strinjam s teboj.

 

Ce pa se vprasam od kje spostovanje, samospostovanje prihaja, kje so njune korenine... mislim, da je (pravo) samospostovanje premosorazmerno s spostovanjem do drugih. To, da dejansko nekdo, ki ima to "pravo" samospostovanje do sebe, ga ima tudi do drugih. In obratno seveda. No, to je pac moje mnenje zdej.

Mislim da spostovanje prihaja iz zavedanja vrednosti zivljenja, kakor zelje po zivljenju. Morda pa obstaja se eno taksno primarno spostovanje, recimo temu bolj primitivno, taksno spontano, ki prihaja iz strahu oziroma iz boja za obstanek ali prezivetvenega nagona.

Ta drugi je primaren in o njem mogoce ne moremo govort kot "pravem" spostovanju. Prvi pa je plod nasih misli, odnosa, ljubezni in zavedanja, zavedanja predvsem vrednosti necesa.

 

Iz tega pa prihaja tudi hvaleznost. Kar pomeni, da kdor se ne zaveda vrednosti necesa, ne more biti za neko okoliscino hvalezen. Razen morda, ce v miru dozivlja trenutek, s tem pa je morda to zavedanje spontano, prihaja od znotraj in je morda tudi najvrednejse. Slednje se ljudem dogaja v sprehodu v naravo, zvezd razprostrtem nocnem nebu, morda meditaciji. Sprejemanju sebe, tega kar dejansko je v okviru trenutnega zavedanja.

Mislm pa, da tisti ki je res hvalezen to hvaleznost tudi zivi in se veseli, ne pa o tem pise.

[Matjaž Bogdan]

Matjaž, kar nekaj sem napisal,..ne štekam, kam pa s tem ciljaš. razsvetli me. Jaz sem enostavno napisal, da ego sam sebi da dobro oceno in je potem zadovoljen in se spoštuje.

 

ja, da dobro oceno- samo kateri? Je to ego izključno na zavestnem nivoju, ki deluje na podlagi logike, analitike..itd, ali je to nezavedni ego, ki deluje intuitivno, torej povsem naravno - v skladu univerzuma. Oba aspekta naj bi bila/ teoretično in praktično/ povezana, ker tvoj zavedni ego lahko da oceno kakršno hoče- torej tako, ki mu ustreza, oziroma ustreza tvojemu EGU- Jaz. Ni pa rečeno, da je resnična - tale ocena...Lahko da le prehranjuje tvoje iluzije ali pa ga zavestno miselno oblikuješ- pač po svoji zavestni potrebi in željah.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

 

Ne, to pa ni. Jst sem lohk zlo samozavesten in se spoštujem, lahko se pa ne, pa sem glih tko zlo samozavesten.

 

Ne bo držalo dragi butl, ker potem ta samozavest / brez samospoštovanja/ ni resnična, temveč je umetno ustvarjena- povsem lep primer človekove notranje obrambe / strahov, slaba samopodoba, šibkost../ z zunanjo manifestacijo.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[free]

Strinjam.

[Iknee]

ja, da dobro oceno- samo kateri? Je to ego izključno na zavestnem nivoju, ki deluje na podlagi logike, analitike..itd, ali je to nezavedni ego, ki deluje intuitivno, torej povsem naravno - v skladu univerzuma. Oba aspekta naj bi bila/ teoretično in praktično/ povezana, ker tvoj zavedni ego lahko da oceno kakršno hoče- torej tako, ki mu ustreza, oziroma ustreza tvojemu EGU- Jaz. Ni pa rečeno, da je resnična - tale ocena...Lahko da le prehranjuje tvoje iluzije ali pa ga zavestno miselno oblikuješ- pač po svoji zavestni potrebi in željah.

 

Kadarkoli je razprava o egu, se izkaže, da govorimo eden mimo drugega, ego je zgleda en precej nejasen pojem - ljudje pod njim razumemo precej različne vidike ali ravni našega bitja (btw - že delitev bitja kot celote na ravni ali vidike je po moje vedno treba jemati s pridržkom, ljudje v resnici vedno delujemo kot celota). V takih debatah bi se bilo dobro najprej vsaj približno zmenit, kaj nam pojem ego sploh pomeni. Jaz, na primer, pod pojmom ego razumem zavestni del osebnosti, ki ima opravka z miselnimi koncepti in izražanjem čustev ter odnosi z drugimi. Nezavedno (ki ima sicer močan vpliv na oblikovanje in izraze ega) pa pojmujem posebej, prav tako transpersonalno tudi ni del ega, čeprav pri ljudeh z visoko razvito zavestjo transpersonalno zelo vpliva na ego, včasih (zelo redko) do te mere, da rečemo, da človek nima več ega.

 

... potem ta samozavest / brez samospoštovanja/ ni resnična, temveč je umetno ustvarjena- povsem lep primer človekove notranje obrambe / strahov, slaba samopodoba, šibkost../ z zunanjo manifestacijo

.

 

Se strinjam, samo malo bom pojasnila, kako vidim tole reč. Samospoštovanje je po moje stanje ega - kako ego občuti samega sebe. V globinah je samospoštovanje predvsem stvar občutenja. Ta občutek je tesno povezan z nezavednimi vsebinami, s čustvenimi energijami (naklonjenost, varnost, ljubezen ali zavračanje, hlad,...) ki jih je človek prejemal od pomembnih bližnjih v svojem otroštvu. To so temelji. Na te temelje pa ego postavi svoje miselne koncepte o (samo)spoštovanju in samozavesti, ki se kažejo navzven in so lahko izraz čustvenih osnov ali pa ravno nasprotno - obramba pred bolečimi občutki nevrednosti, potisnjenimi v podzavest. Slednje vedno znova potrebuje potrjevanje in ima tendenco, da samospoštovanje osnuje na primerjavah z drugimi ali neprestanem miselnem naporu z avtosugestijami, ki naj bi prevpile notranji glas iz globin nezavednega, ki govori drugače. Nekateri ljudje lahko navzven delujejo zelo samozavestno in imajo polna usta govora o samospoštovanju, a v globinah čutijo vse kaj drugega. Taki imajo tudi težave s spoštovanjem drugih. Za tiste, ki imajo vsaj solidne čustvene temelje, je samospoštovanje nekaj v veliki meri samo po sebi umevnega. Ti ljudje običajno tudi zares spoštujejo druga bitja, so sposobni sočutja in jim ni treba drugih poniževati, da bi se sami počutili bolje v svoji koži. Do resničnega samospoštovanja se da priti tudi po poti duhovnega razvoja, verjamem, da je pravzaprav zdravljenje čustev, ki vključuje duhovno raven tisto, ki lahko pozdravi primanjkljaj samospoštovanja v čustvenih globinah človekovega bitja.

[Silvija]

Samospoštovanje. Hmmm. Je enako samozavest? Je premosorazmerno s spoštljivostjo do drugih?

 

Razmišljam podobno:

Samospoštovanje pomen /vsaj zame/, da se tolk ceniš, da ne potrebuješ potrjevanja od drugih, da bi se dobr počutu. Se prav, da ne počneš nekej, kar ti ni fajn zato, da bi drugim ugajal. Se maš rad, nakratk. Če je tko, pol tud drugim ljudem priznavaš pravico, da razmišljajo, čutijo, delajo tako kot pač razmišljajo, čutijo , delajo. To je zame spoštovanje. Kar pa ne pomen, da se z njimi strinjam, to pa ne, niti, da odobravam njihova dejanja. Tud to ne.

 

In to, da se imaš rad, je torej tudi upoštevanje svojih želja, sposobnosti in da počneš tisto, za kar čutiš željo, smisel, veselje... Je to enako samozavesti, ne vem, je pa samozavest gotovo posledica. Če izražaš sebe in to kar si, stojiš za tem, se gotovo ne bojiš mnenja drugih, ne potrebuješ njihovega potrjevanja, kot je napisal Butl. Če pa to ni samozavest, pa tudi ne vem, kaj je. Čeprav, naletiš pa na ljudi, ki so preklemano samozavestni, ki se upajo narediti kaj, na prim. odpreti s.p., navsezadnje pa vidiš, da imaš sam veliko več znanja in sposobnosti, sam jajc pa ne

 

Sama mogoče vem, kakšne sposobnosti imam, ne upam, pa glih narediti tega, recimo na poslovnem področju, pa še kakšnem , ampak druge ljudi vseeno spoštujem. Še všeč mi je, ko se kdo upa izraziti, biti drugačen, si upati... Torej, nespoštovanje svoje osebnosti v smislu uresničenja, ne pomeni nujno, da ne spoštuješ drugih.