Samospostovanje

[free]

* MAD AS HELL >

[The Dude]

Jaz še vedno nimam rad tega koncepta "spoštovanje". To sploh ni pravi fokus.

[free]

potem pac spostuj to da nimas rad tega kocepta in si izmisli novega ce zelis, pa je.

[daisy]

Vsi ti izrazi me vse preveč spominjajo na neke norme, stare kot zemlja, v katere se je bilo treba ukalupljat.. Spoštovanje, odgovornost, samozavest, obsojanje.... Mislim, da to potrebujemo dokler rastemo, se spreminjamo, se iščemo, da se oblikujemo v osebo, ki začuti kaj je zanjo - pa tudi za druge, dobro (za druge v smislu-da s svojimi dejanji ne prizadanemo drugih itd..).

 

In ko vse to prerastemo, končno zaživimo - ko se vseh teh pojmov otresemo in se prepustimo svojemu toku - v dobrobit sebi in drugim...

 

Objemček, tko nekak sem tud jaz mislila ... da so ti pojmi naenkrat odveč in se sploh ne ubadaš več z njimi... so OMEJITVE in DEFINICIJE, NORME.....

[Matjaž Bogdan]

spoštovanje ...po moje nima veze s samopodobo ...

 

Ti lahko spoštuješ, kar preveč ..tvoja samopodoba je lahko zloo zloo slaba ...

lahko je pa obratno ...samopodoba zelo dobra kar preveč ...in ni niti trohice spoštovanja do drugih ....

 

pa še nekaj spostovanje je del ljubezni ...pa je ljubezen tud del spoštovanja ...

ni.

 

 

Zdaj naj mi pa nekdo razloži, po kakšnem principu nekdo, ki ima nizko samopodobo / kar bi pomenilo, da si ne zaupa, se ne mara, ni mu všeč njegova ne zunanjost ne notranjost, skratka je popolnoma nezadovoljen sam s seboj/ lahko ima spoštovanje do samega sebe??? Ne vidim na podlagi česa ? Ljubezni?? - pri nizki samopodobi je navadno ni... In če sebe ne spoštuješ, je normalno, da tudi ne spoštuješ drugih/ pustimo pri kraju vse igrice in slinjenje ter klečeplazništvo pa posiljeno izrazito izkazovanje nečesa kar naj bi bilo spoštovanje./ Biti nevoščljiv in nekomu lesti v r.... luknjo še ne pomeni spoštovanja. Tukaj vsaj sam govorim o iskrenem samospoštovanju in iskrenem spoštovanju, ne o igri z maskami na licih ob vsaki priložnosti druga itd....Seveda se pa da ta vtis lepo ponazoriti in ODIGRATI- tudi izraz samospoštovanja in spoštovanja drugih- govorim o iskrenosti -do sebe in drugih, ne o manipulacijah itd....

 

lepo bodite

 

Matjaž

[Matjaž Bogdan]

To naj bi bil argumentiran odgovor...

Mimogrede- ali je kje pravilo koga se sme ali ne sme citirati....oziroma kdo jer nedotakljiv...Če obstaja, bi bilo lepo, če bi bili vsi seznanjeni s takim pravilom.

 

lepo bodi

 

Matjaž

[butl]

In če sebe ne spoštuješ, je normalno, da tudi ne spoštuješ drugih

 

Ni glih tko, Matjaž.

 

Ene lahko spoštuješ prou iz srca, iskreno, brez besed...tud če sebe ne. /Nima veze to z nekim malikovanjem/

 

[Matjaž Bogdan]

Ni glih tko, Matjaž.

 

Ene lahko spoštuješ prou iz srca, iskreno, brez besed...tud če sebe ne. /Nima veze to z nekim malikovanjem/

 

 

No ja -vsak ima pač svoje vedenje in prepričanje...Moje je pač tako...kot je. Da se odnosi začnejo / izvirajo/ iz človeka samega, pravzaprav da se notranji odnos do samega sebe manifestira tudi v odnosih do drugih, oziroma je posledica ali pa odsev...

 

 

lepo bodi

 

Matjaž

[The Dude]

Z Daisy vidim, da se kar strinjava.

 

Matjaž,.. nekdo, ki je tak, kot si opisal, očitno težko transcendira takšne koncepte. Najprej se je res potrebno sprejet, sprejet odgovornost za svoje življenje, pripeljat v svoje življenje ljubezen, lepoto...

 

Ne bom zdaj preveč razpredal, kakšen je proces, najverjetneje za vsakega drugačen. Zdaj, da bi nevemkako v globino razglabljali o spoštovanju, se mi tako ne zdi pravi fokus. Mogoče je za koga lahko to najboljša debata ta trenutek,.. pravim pa, da so koncepti le v pomoč, da stopiš kakšno stopničko, potem ko jih ne potrebuješ več, pa jih lahko odvržeš.

[janko]

Z Daisy vidim, da se kar strinjava.

 

Matjaž,.. nekdo, ki je tak, kot si opisal, očitno težko transcendira takšne koncepte. Najprej se je res potrebno sprejet, sprejet odgovornost za svoje življenje, pripeljat v svoje življenje ljubezen, lepoto...

 

Ne bom zdaj preveč razpredal, kakšen je proces, najverjetneje za vsakega drugačen. Zdaj, da bi nevemkako v globino razglabljali o spoštovanju, se mi tako ne zdi pravi fokus. Mogoče je za koga lahko to najboljša debata ta trenutek,.. pravim pa, da so koncepti le v pomoč, da stopiš kakšno stopničko, potem ko jih ne potrebuješ več, pa jih lahko odvržeš.

 

Ne spremljam debate, ampak sem pogledal, ker sem videl, da si komentiral in tisto vijolično mi je padlo v oči. Mislim, da se pogosto niti sami ne zavedamo, kako nehote "brcamo v temo". Kaj pa me tukaj moti? Ja kaj? Kako pa se sprejme nekaj, ko pa sploh ne veš kaj naj bi sprejel, ko pa se niti ne poznaš? Kompliciram .

Torej... najprej se je treba spoznati. Iskreno, brez olepšav. Torej take kot smo in ne, kot bi želeli da smo. Zato pa živimo in se nam dogajajo različne situacije in različne babe . Zelo zmotno je slepiti samega sebe, skrivati in zanikati lastnosti, katere bi želeli, da jih nimamo. Itak smo žrtve meril in vrednot, ki veljajo v družbi in to je nevarnost, da želimo nehote in podzavestno biti enakovredni oz. "normalni" in se tako omejimo in izgubimo v čredi. Mogoče je kdo homoseksualec, pa tega niti ne ve, ker se o tem nikoli ni resno vprašal, ampak fura življenje po ustaljenih normah in mu je nesprejemljiva že sama misel, da je mogoče gej in zato o tem enostavno ne razmišlja. Zato se je treba najprej spoznati. Nato pa seweda sprejeti, vzljubiti, osrečiti,... in tako postaneš "dober" človek, zato si posledično tudi dober sosed, prijatelj, bla bla... Pa naj me kdo prepriča, da ni to ena izmed nalog in namenov življenja tukaj in zdaj.

Samospoštovanje??????

WTF???

Dihanje? Prdenje? In vse ostalo, kar je še samoumevno. Kako pa naj se definira in kaj naj se pa o tem sploh pove? Ok. da se glih nekaj govori...

Spoštujem swoje starše. Posebno očeta in mamo

[Matjaž Bogdan]

Z Daisy vidim, da se kar strinjava.

 

Matjaž,.. nekdo, ki je tak, kot si opisal, očitno težko transcendira takšne koncepte. Najprej se je res potrebno sprejet, sprejet odgovornost za svoje življenje, pripeljat v svoje življenje ljubezen, lepoto...

 

Ne bom zdaj preveč razpredal, kakšen je proces, najverjetneje za vsakega drugačen. Zdaj, da bi nevemkako v globino razglabljali o spoštovanju, se mi tako ne zdi pravi fokus. Mogoče je za koga lahko to najboljša debata ta trenutek,.. pravim pa, da so koncepti le v pomoč, da stopiš kakšno stopničko, potem ko jih ne potrebuješ več, pa jih lahko odvržeš.

 

Naslov teme je samospoštovanje....v povezavi s spoštovanjem

 

Mislim, da je problem v razumevanju, oziroma predstavi vsakega posameznika o pomenu besede- spoštovanje, samospoštovanje. Tukaj je težko najti trdno definicijo, ker ima verjetno vsak svojo. Povsem normalno, se mi zdi.

Tukaj je nekaj na to temo napisal v Vivi dr.Milivojevič -http://www.viva.si/clanek.asp?ID=3712

 

Jaz osebno pa se z njim ne strinjam v mnogočemu, v dosti stvareh pa se. Sicer je zanimivo opisal svojo predstavo, zato sem jo tudi napopal. Verjetno je kar nekaj ljudi, ki se strinja s tem. Ja, vsak ima svoje prepričanje in doživljanje - in tako je tudi prav. Prav pa je tudi, da to napišemo, ker ravno v tem je point, objemček, da ljudje dobimo informacije iz različnih virov, oseb, in morda kasneje spremenimo svoja stališča- ali pa nadgradimo. To je namen forumske izmenjave mnenj... Zelo čudno bi bilo, če bi nekdo nekaj napisal / svoje mnenje/ in bi potem šlo 20 palcev gor....

 

Koncepti v smislu zamisli / lat./ pa se mi zdijo smotrni v vsakem obdobju življenja, razen če si buda, kristus itd...morda. Konceptov samih/ svojih ali pridobljenih/ mislim, da nikoli ne odvržemo, ker so del naše poti- življenja tako v fiziološkem, zemeljskem , kot tudi duhovnem smislu. Tole je povedano iskreno, ker med vsemi ljudmi ne poznam nikogar, ki lahko funkcionira popolnoma brez koncepta/ recimo -miselnega dojemanja/ . Dvomim da gre...Tudi popolno prepuščanje samo po sebi ne more biti to, ker je omejeno...Na več nivojih in v mnogih oblikah ...To je morda iluzija v realnem življenju, v filozofskem pa morda nirvana, samadi, razsvetljenje itd. Tisti, ki se je odrezal,ki je razrešil svojo karmo tukaj in v tem trenutku- naj me pa popravi in razsvetli.....bom iskreno hvaležen.

 

lepo bodi

 

Matjaž

[Alan_New]

Ni glih tko, Matjaž.

 

Ene lahko spoštuješ prou iz srca, iskreno, brez besed...tud če sebe ne. /Nima veze to z nekim malikovanjem/

 

Kakor razumem, je bivanjsko nemogoče zares spoštovati druge, če sebe ne. Kot piše Matjaž.

Kako pa razumeš to, da lahko druge spoštuješ, če sebe ne?

[janko]

Kako pa razumeš to, da lahko druge spoštuješ, če sebe ne?

 

manjvrednostni kompleks. in kdor ga ima, ga prodaja naprej. do skrajnosti, že prou banalnosti.

npr. kdor zna igrati na diđiridu, to znanje naprej posreduje kot eno veliko znanost, ker on zna, ti pa ne. in on je frajer, ti pa se mu čudi in ga hwali. u bistvu pa tista cev zelo rada zapoje, samo prou se jo moraš lotit, kar pa ni težko. res ne. pa krožno dihat tut ne. seweda malo pretiravam zaradi boljšega razumevanja, ampak to je point.

[butl]

Kakor razumem, je bivanjsko nemogoče zares spoštovati druge, če sebe ne. Kot piše Matjaž.

Kako pa razumeš to, da lahko druge spoštuješ, če sebe ne?

 

 

Svoje cajte sem tko, zares, spoštoval svojga strica. Sebe pa ne.

In dons ga spoštujem še glih tko. In sebe tud.

In tko kt takrat, se tud dons ne strinjam z vsem, kar počne.

 

Kaj je tist, kar spoštujem že ves cajt?

Da se je zmerej pogovarjal z menoj kt s sebi enakim, da je poslušal in slišal, da si je vzel cajt, ko sem potreboval njegovo podporo al kej druzga, da ni bil vzvišen ali podcenjevalen do mene, da sem se lahko vedno zanesel nanj, da...

 

[The Dude]

Kompliciram .

Torej... najprej se je treba spoznati. Iskreno, brez olepšav. Torej take kot smo in ne, kot bi želeli da smo....

Zato se je treba najprej spoznati. Nato pa seweda sprejeti, vzljubiti, osrečiti,... in tako postaneš "dober" človek, zato si posledično tudi dober sosed, prijatelj, bla bla... Pa naj me kdo prepriča, da ni to ena izmed nalog in namenov življenja tukaj in zdaj.

Samospoštovanje??????

WTF???

Dihanje? Prdenje? In vse ostalo, kar je še samoumevno. Kako pa naj se definira in kaj naj se pa o tem sploh pove? Ok. da se glih nekaj govori...

Spoštujem swoje starše. Posebno očeta in mamo

 

Ja, mal kompliciraš. Sicer pa se strinjam s tabo, da se je treba najprej spoznat. Z opazovanjem in pozornostjo. In v tej pozornosti se skriva ljubezen.

 

Matjaž: Kar sem napisal ni bilo zato, da bi povedal, da debata ni na mestu,..preberi bolj pozorno. Zapisal sem, da je za nekoga to odlična debata,.očitno tudi meni sede, ker sodelujem

 

Želel sem povedat le to, da je spoštovanje nekaj, kar prihaja iz naših izkušenj, preteklosti, ega. Imamo predstavo o tem, kakšen moraš/mora nekdo biti, da si zasluži spoštovanje. Če se fokusiraš na spoštovanje in ga kultiviraš, kaj dobiš? Če kultiviraš spoštovanje, boš verjetno 99% časa spoštoval sebe in druge, potem pa pride trenutek, ko bo nekdo porušil tvoje spoštovanje do sebe ali njega, ker ne bo ustrezalo temu tvojemu konceptu. To je razlog, da sem pisal o tem, da je to koncept, ki ga je potrebno transcendirat. To ni pravi fokus. Tu ni nič kreativnega, v spoštovanju ni ljubezni, lepote.

[Matjaž Bogdan]

. Tu ni nič kreativnega, v spoštovanju ni ljubezni, lepote.

 

Ja, o tem sem govoril....kaj kdo smatra za spoštovanje...in tu je gromozanska razlika. Ker tisti link ,kisem ga podal- ne meša ljubezni z spoštovanjem, temveč z oceno, ki jo imaš v sebi....ki jo sam nosiš- in to v meni ni ravno tako...ceniš lahko povsem neopredeljeno, čeprav vedno izhajaš iz svojega lastnega ekzaktnega temelja ...to je ravno to, kar sem hotel povedati- da ima vsak svojo podlago in mero spoštovanja....ti imaš svojo, butl svojo, jaz svojo itd....Zame je spoštovanje morda bolj univerzalen pojem, za nekoga pa ne...Je pač tako. Zaradi tega se ne gre na drevo in v jok , ali kako že gre....Ima pač vsak svoje.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[The Dude]

Ja, o tem sem govoril....kaj kdo smatra za spoštovanje...in tu je gromozanska razlika. Ker tisti link ,kisem ga podal- ne meša ljubezni z spoštovanjem, temveč z oceno, ki jo imaš v sebi....ki jo sam nosiš- in to v meni ni ravno tako...ceniš lahko povsem neopredeljeno, čeprav vedno izhajaš iz svojega lastnega ekzaktnega temelja ...to je ravno to, kar sem hotel povedati- da ima vsak svojo podlago in mero spoštovanja....ti imaš svojo, butl svojo, jaz svojo itd....Zame je spoštovanje morda bolj univerzalen pojem, za nekoga pa ne...Je pač tako. Zaradi tega se ne gre na drevo in v jok , ali kako že gre....Ima pač vsak svoje.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

 

No, saj to sem najprej želel še napisat za konec, pa sem potem umaknil,..vsak malo po svoje definira stvari. Vseeno pa upam, da si začutil o čem govorim. Menda ne bodo besede prevelika ovira.

[Matjaž Bogdan]

 

Svoje cajte sem tko, zares, spoštoval svojga strica. Sebe pa ne.

In dons ga spoštujem še glih tko. In sebe tud.

In tko kt takrat, se tud dons ne strinjam z vsem, kar počne.

 

Kaj je tist, kar spoštujem že ves cajt?

Da se je zmerej pogovarjal z menoj kt s sebi enakim, da je poslušal in slišal, da si je vzel cajt, ko sem potreboval njegovo podporo al kej druzga, da ni bil vzvišen ali podcenjevalen do mene, da sem se lahko vedno zanesel nanj, da...

 

 

Citiral sem sicer Butla, je pa tudi odgovor tebi objemček...Razumel sem kar si hotel reči...

 

 

Čudovit primer....

Vidiš, vzemeš npr. brata od butla, ki / hipotetično/ je imel vse kar butl ni imel- torej podporo, čas, razumevanje itd od npr.-staršev, kar butl ni imel in je to našel v stricu. V redu- in tukaj pride moje prepričanje, da to zame ni spoštovanje, temveč idealiziranje, občudovanje, tudi cenjenje -do nekoga, ki mu daje to, kar sam v sebi potrebuje in od drugih ne dobi, razen od strica. Torej notranja potreba po temu. S čemer bi obrazložil lahko mojo misel, da spoštovanje izhaja iz notranjih odnosov s samim seboj, pogojenih iz zunanjih vplivov.../ spoštujem, kar sam nimam, nisem sposoben, česar ne dobivam, vem kako težko je to ..itd/ Zame je to notranji konflikt, ki ne nosi spoštovanja- ne do sebe , ne do drugih . Ampak to je MOJE mišljenje in opredelitev, ki je prav ZAME , ne za druge ali za vse....

No ja- moje razumevanje spoštovanja je malce globlje- da najprej dosežeš določeno stopnjo razumevanja, predvsem pa sprejemanja samega sebe, potem pa na tej / notranjo izkustveni/ osnovi spoštuješ druge. Zato pa sam to nekako povezujem tudi z ljubeznijo, zaupanjem samega sebe, nato pa do sprejemanja, pa do spoštovanja drugega. To je pač moja predstava, butl je pa dal lep primer, na katerega se lahko navežem. Zame je pač spoštovanje nekaj drugega, kot za njega in še koga..in to je vse....nič kompliciranega...pač subjerktivno mnenje, ki ni usklajeno z mnenjem večine....pač tako je.... Pojmi čustvovanja, ki gredo v kalup ali razred spoštovanja - jih je preveč....zame je pač malce drugače...Se pa zavedam in tudi sprejmem, da ima vsak svojo predstavo, kar sem že večkrat napisal...in tudi prav je tako.

 

 

lepo bodite

 

Matjaž

[butl]

Citiral sem sicer Butla, je pa tudi odgovor tebi objemček...Razumel sem kar si hotel reči...

 

 

Čudovit primer....

Vidiš, vzemeš npr. brata od butla, ki / hipotetično/ je imel vse kar butl ni imel- torej podporo, čas, razumevanje itd od npr.-staršev, kar butl ni imel in je to našel v stricu. V redu- in tukaj pride moje prepričanje, da to zame ni spoštovanje, temveč idealiziranje, občudovanje, tudi cenjenje -do nekoga, ki mu daje to, kar sam v sebi potrebuje in od drugih ne dobi, razen od strica. Torej notranja potreba po temu. S čemer bi obrazložil lahko mojo misel, da spoštovanje izhaja iz notranjih odnosov s samim seboj, pogojenih iz zunanjih vplivov.../ spoštujem, kar sam nimam, nisem sposoben, česar ne dobivam, vem kako težko je to ..itd/ Zame je to notranji konflikt, ki ne nosi spoštovanja- ne do sebe , ne do drugih . Ampak to je MOJE mišljenje in opredelitev, ki je prav ZAME , ne za druge ali za vse....

No ja- moje razumevanje spoštovanja je malce globlje- da najprej dosežeš določeno stopnjo razumevanja, predvsem pa sprejemanja samega sebe, potem pa na tej / notranjo izkustveni/ osnovi spoštuješ druge. Zato pa sam to nekako povezujem tudi z ljubeznijo, zaupanjem samega sebe, nato pa do sprejemanja, pa do spoštovanja drugega. To je pač moja predstava, butl je pa dal lep primer, na katerega se lahko navežem. Zame je pač spoštovanje nekaj drugega, kot za njega in še koga..in to je vse....nič kompliciranega...pač subjerktivno mnenje, ki ni usklajeno z mnenjem večine....pač tako je.... Pojmi čustvovanja, ki gredo v kalup ali razred spoštovanja - jih je preveč....zame je pač malce drugače...Se pa zavedam in tudi sprejmem, da ima vsak svojo predstavo, kar sem že večkrat napisal...in tudi prav je tako.

 

 

lepo bodite

 

Matjaž

 

Zlo dobra razlaga Matjaž

 

Ma pa eno pomanjkljivost. Če bi blo to moje spoštovanje idealiziranje, bi se s spreminjanjem sebe spreminjalo. Ker idealiziranje pomen pogled skoz prizmo. Kako naj bi bilo in ne kako je. Spregled in zanikanje kar mi ne bi pasal in poveličevanje kar bi mi pasal. Pa se ni spreminjalo. Drgač pa, ja, cenjenje je del spoštovanja. Zame.

 

In še en drgač. Tist ki ve /sej je vseen kva in za koga, zanj a ne/, tega ne razlaga z nekak.

 

 

Dostkrat pogrešam, da k en reče ne, se al ne potrudi al pa ne zna, da bi na konkreten način /kako to zgleda v vsakdanu, ker življenje je niz vsakdanov/ razložu svoj ne.

[free]

s tem se ne strinjam, oziroma mislim, da ni nujno da je tako. po moje prej obratno.

mislim pa da je tvoja predstava o tem kaj samospostovanje je drugacna kot moja.

 

mislim da samospostovaje v mislu definicije brez ega ne more obstajat. namrec ugibam da je v kontekstu duse samospostovanje itaq samoumevno in nedefinirano. dusa sama je ze samospostovanje po moje. definira pa ga ego. torej to morda pomeni ravno obratno kot pravis. torej da vec kot je ega manjse je samospostovanje.

 

morda je dobro lociti med clovekovo samozavestjo in pogumom in med samospotovanjem. namrec pogumen je lahko tudi nek fanatik, ceprav je bolj neumen kakor v resnici pogumen. prav tako je lahko ta fanatik zelo samozavesten v tem kar pocne.

ko pa mu odvzamemo njegovo ideologijo, vero ali smisel oziroma gonilo njegovega prepricanja s tem aktivosti v smeri fanatizma, pa lahko vse to izgine.

In vprasanje zate:

Kaj potem ostane? Kaj mislis?

Torej nekako te vodim v to kar jaz mislim da pomeni "pravo" samospostovanje, s tem spostovanje drugih.

 

 

kaj imata etika in religija z samopodobo?

kaj ima nase bivanje tukaj s cemerkoli?

 

vse nase dejavnosti so lahko odraz nase duse ki se izraza preko nase osebnosti in s pomocjo nase osebnosti. osebnosti ali egom.

v tem se nasa dusa lahko izraza v njeni polni celoti ali zgolj minimalnosti. morda.

za odgovor temu kar sprasujes, pa bi bilo morda dobro definirat kaj razumemo pod pojmom religija in kaj pod pojmom etika.

 

na kratko:

etika je po moje nacin kako se kaze in izraza spostovanje v nasem odnosu do sebe in sveta okoli nas.

religija je bolj ali manj zapakiran odnos do zivljenja, bivanja. s svojimi prepricanji, pravili, mejami, omejitvami, normami, itn.

morda. in se ...

to pa ne pomeni da te omejitve niso ali so dobre ali slabe.

omejitev je lahko dobra ce nam koristi pri razvoju, kakor slaba ce nam v razvoju ne koristi. v vsakem primeru pa dobra pri spoznavanju o tem kaj nam sploh koristi ha hah aha

 

religija je izbira poti, lahko tudi potreba. religija je zavestna omejitev osebnosti z namenom spoznavanja kdo smo.

tistega kar je pomembno in kaj ni. religija je tako morda zavestno izbrana disciplina.

 

samospostovanje dusnega nivoja mislim da je samoumevno. osebostnega pa je omejeno s to disciplino oziroma prepricanji ki so lahko plod te religije. etika prav tako.

morda

 

Obstaja samospoštovanje brez ega ..npr?

 

Ponavadi ljudje , ki imajo zlo močno samospoštovanje ...tud zlo močen ego...

in tudi obratno velja ...da je ego vzrok nizkemu samospoštovanju...

 

In če je zlo močen ego ...je lahko tudi zelo mal spoštovanja ...npr do drugih ...

 

torej ...je ego tud povezan s samospoštovanjem in spoštovanjem drugih? ...s samopodobo je itak ego povezan.

 

Pa naj bo slaba samopodoba al pa ekstra super...

 

In kaj pri tem ima etika, religija ..itd itd...

[mako106]

a ne bi bilo bolj preprosto...če bi samo sebe in druge spoštovali...in ne tolko analizirali...da ne postane spoštovanje še bolj pomembno...namesto nepomembno in samo po sebi umevno

[free]

aja, a zato si to mogu sem napisat da dodas se eno analizo. in s tem potrdis da je tudi tebi "potrebno" o tem pisati.

 

tko da bi blo cist butast ce bi ti zdej napisu da se strinjam s teboj

je pa tudi res da smo na forumu ane, in tukaj izmenjavamo mnenja, temu je namenjen ane. pa tudi vprasanja so bila. pa smo "spodobni" in odgovarjamo na vprasanja

 

a ne bi bilo bolj preprosto...če bi samo sebe in druge spoštovali...in ne tolko analizirali...da ne postane spoštovanje še bolj pomembno...namesto nepomembno in samo po sebi umevno

[mako106]

vsak odnos do sebe in drugega je svojstveno spoštovanje...čeprav včasih to ne zgleda tak

 

vsak odnos do sebe in drugega je svojstveno spoštovanje...čeprav včasih to ne zgleda tak

odvisno od tega kolk ti je pomembno...al pa nepomebno

[free]

Kaj o tem menijo na soli custvene inteligence:

Štirje stebri samospoštovanja - 3. steber:

Samozaupanje

 

(10:00) Spregovorili smo o tretjem stebru samospoštovanja, o samozaupanju. Ta navadno izhaja iz vere v svoje lastne sposobnosti in je povezan z zaupanjem, da bomo zmogli udejaniti začrtane cilje in predvsem v celoti izraziti samega sebe. Tudi tokrat smo v studiu gostili Nino Leskovar, iz Šole čustvene inteligence.

[mako106]

še en poskus doktorata...iz samoumevnosti...ki je pomembna postala je pa lepo povedano...respect