Napačen študij

[Kalista]

Zgodilo se mi je nekaj, kar sem mislila, da se meni ne more nikoli. S šolo nikoli nisem imela problemo, vse prej kot to. Letos pa, ko sem postala brucka, mi gre vse narobe. Najbolj me žre to, da sem izbrala napačen študij. Konec srednje šole sem imela v glavi tako jasno izblikovano idejo o tem, kaj si želim, kaj me zanima. Potem pa pridem na faks in se vse spremeni.

Sej sem vedela, da bodo stvari drugačne, kot sem si predstavljala, ampak moj bog! - mislila sem, da me bodo zadeve vsaj zanimale.

A ne samo, da me ne zanimajo, celo odpor imam do njih.

Sicer imam možnost, da enkrat zamenjam študijski program, a me je groza , da bi izgubila eno leto - moji vrstniki bi napredovali, jaz pa bi ostala zakaj kot kakšna zguba... Saj ne, da se ne bi hotela učiti, stvari me preprosto ne zanimajo.

V mislih že imam, kaj bi morda lahko študirala, a me je strah, da se bom spet zmotila - potem se ne bi mogla več prepisati. Poleg tega ne vem, ali je program, ki me zanima, primeren zame. Če ne bi naredila, tega enostavno ne bi mogla preživeti. Seveda pa obstaja tudi možnost, da mi tudi ta program ne bi bil všeč.

Tako sem pred dilemo: naj vztrajam pri nečem, kar mi ni všeč, a mi zagotavlja bolj trdno oporo, ali naj zopet tvegam in se morda spet opečem.

Morda je neumno, ampak jaz se grozno sekiram zaradi tega-izobraževanje je pač področje, na katerem nisem še nikoli zatajila...

Vesela bi bila vsakega nasveta

[Michelle]

Hmm...razumem tvoj problem, ima prijateljica ravno taksnega.

Jaz sem mnenja, da ce s studijem nisi zadovoljna, se prepisi. Brezveze vztrajat nekje, kjer ti ni vsec. Je pa res, da so pri veliko faksih prvi letniki najbolj zoprni.

Gre za cisto drugacno ucenje, kot v gimnaziji ( kjer se jaz prakticno nisem), selekcija, prvo leto so tudi predmeti bolj "splosni" in tako dalje.

Jaz imam to sreco, da sem ze skos vedela, kam si zelim iti.

Pa kaj cez zgubis eno leto? A ves koliko studentom se to zgodi? Napacno razmisljas glede tega. To te definitivno ne naredi zgubo x!x x!x x!x Veliko jih potem malo "povlece" absolventa pa tak! Pri nas jih je prvi letnik v prvo naredilo 30% Ce te to kaj tolazi

Ce pa imas ambicije v poklicu, ki ti ga omogoca ta faks oziroma ta program, pa stisni zobe in se nauci tudi stvari, ki te dolgocasijo...redko komu je cisto vse usec

 

Ce se bos pa prepisovala, pa izberi cimvec informacij in mislim, da se na Lj univerzi prepises samo enkrat....nisem 100%, ampak mislim, da je tako.

 

Vsekakor veliko srece, ne obupat in ne se sekirat zarad enga leta x!x

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>...Če ne bi naredila, tega enostavno ne bi mogla preživeti.

Ah daj no mir, kaksne neumnosti!

Hvalabogu, da si to postekala prvo leto.

Jaz sem brez veze zapravila nekoc velik vec casa.

Prevec resno razmisljas oz. sploh - prevec razmisljas.

Vpisi se na kaksno sportno dejavnost, pocni pa v lajfu to (vkljucno s studijem), kar te veseli; bodi vesela, da imas nestete moznosti.

[Mick]

Kot omenja že Bobnar, izgubljeno eno leto......ni popolnoma nič, še posebej proti temu, da doštudiraš in pol celo življenje ostaneš delat v smeri, ki te ne zanima. Sam sem spletom okoliščin in po najstniški neumnosti izgubil 5 let........in se spravil študirat zelo zelo pozno, takrat ko so dekleta in najbolj pridni fantje - vrstniki študij že končali; res je, da sm jih pol cel čas lovil, če bo vse po planih jih v roku enga leta dohitim, marsikoga tud prehitim, pol pa je pred mano še enih 25-28 let dela No, moja osebna izkušnja le tolk, v lažji razmislek.......ker sam se ne bi obotavljal niti za hip.......Una druga dilema je mal hujša, sam......vsekakor pa boš šla ven iz nečesa kar te ne zanima

[Guest sstane]

<{POST_SNAPBACK}>

Vesela bi bila vsakega nasveta   

Vztrajaj, kajti različne smeri so različne le zaradi različnih besed, s katerimi različni ljudje opisujejo iste naravne zakone. Le pojme si prevajaj v svoj najlubši jezik in spoznala boš lepoto tudi v smeri, za katero misliš, da ti ni všeč.

[devica]

Hm, danes je veelik privilegij, če delaš, študiraš nekaj, kar te veseli in da lahko potem od tega živiš... Mnogo ljudi se odloča za študij ekonomije, prava..., ker imajo le v mislih, kako bo lepo, ko bodo direktorji, uspešni pravniki...ampak do tja je treba pridet. Je pa definitivno nekakšna svinjarija, da se moramo v še dobesedno otroških letih odločit za celo življenje. Ker nekatere stvari ti postanejo všeč šele skozi izkušnje....

Sama sem v četrtem letniku na družboslovni fakulteti, kjer mi je študij pomagal začet razmišljat o sebi in odkrivat resnico, je nekakšna duhovna hrana...Ampak od tega se pa vendar ne da živet! Skozi izkušnje so se mi odnosi z ljudmi nekako zamerili, kar pa bi me nekako neizogibno čakalo, ko bi končala študij ( če bi sploh dobila službo), zato sem povsem neobremenjeno vzela poleg študija na matični fakulteti vzporedno še študij na eni naravoslovni fakulteti. Skozi izkušnje sem ugotovila, kaj bi v življenju rada počela, pa čeprav bom pri šestindvajsetih šele četrti letnik na naravoslovni fakulteti ( upam, da bom do takrat na matični diplomirala).

 

Hočem ti povedat, da se ne pusti obsojat zaradi omahovanja. Nekateri ljudje se iščemo vse življenje in šele skozi izkušnje boš dojela, kaj bi rada v življenju počela ( ko se ti bodo ene stvari totalno zagabile, druge pa ful prikupile), ozri se vase, razmisli, kaj bi rada počela in to udejani, ne glede na tisto eno leto in se ne oziraj na druge ljudi. Zdaj ko si v sistemu ( šolskem) go poskusi čimbolj izkoristit. Poznam pa ogromno inteligentnih, sposobnih, pametnih ljudi, ki so zamenjali študij. To, da se najdeš v študiju je velik privilegij, ne glede, koliko let te stane. Je pa veliko že to, da VEŠ da ti tu ni všeč. Zamenjaj študij! Ohrani za letos status študenta, ne glede na to, če boš hodla na faks al ne, vzemi si čas, spoznavaj ljudi, zaposli se, nabiraj si izkušnje, hodi na tečaje, informiraj se... Srečno!

[Marsa]

Kok si dobr napisala tole, devica!

Sploh ste vsi ful dobro povedal.

 

Ja, srecno, kalista, kakorkoli ze se bos odlocila in karkoli bos pac pocela; se strinjam z vsemi: boljse, da pocnes nekaj kar te veseli (in nic ne de, ce to ugotovis pozno, jaz sem pri 28-ih zacela risat, pri 35-ih pa sem sla delat vozniskega, z racunalniki in netom pa sem se zacela ukvarjat pred 5 leti, ceprav bi se bila pred 10 pripravljena skregat in trdit da ne bom 'nikoli tega', ker 'nisem tip za to'. zdaj pa je to nekaj, kar najraje pocnem in sem v tem dobra ).

 

neumno je skoraj, da se morajo 'otroci' odlocat prakticno, kaj bodo poceli pri 50.ih. :|||

 

Srecen pa si le (in izpolnjen), ce sledis sebi.

 

[devica]

Srecen pa si le (in izpolnjen), ce sledis sebi.

 

 

 

In to je proklet res!!

[blackie]

<{POST_SNAPBACK}>Hm, danes je veelik privilegij, če delaš, študiraš nekaj, kar te veseli in da lahko potem od tega živiš... Mnogo ljudi se odloča za študij ekonomije, prava..., ker imajo le v mislih, kako bo lepo, ko bodo direktorji, uspešni pravniki...ampak do tja je treba pridet. Je pa definitivno nekakšna svinjarija, da se moramo v še dobesedno otroških letih odločit za celo življenje. Ker nekatere stvari ti postanejo všeč šele skozi izkušnje....

Sama sem v četrtem letniku na družboslovni fakulteti, kjer mi je študij pomagal začet razmišljat o sebi in odkrivat resnico, je nekakšna duhovna hrana...Ampak od tega se pa vendar ne da živet! Skozi izkušnje so se mi odnosi z ljudmi nekako zamerili, kar pa bi me nekako neizogibno čakalo, ko bi končala študij ( če bi sploh dobila službo), zato sem povsem neobremenjeno vzela poleg študija na matični fakulteti vzporedno še študij na eni naravoslovni fakulteti. Skozi izkušnje sem ugotovila, kaj bi v življenju rada počela, pa čeprav bom pri šestindvajsetih šele četrti letnik na naravoslovni fakulteti ( upam, da bom do takrat na matični diplomirala).

 

Hočem ti povedat, da se ne pusti obsojat zaradi omahovanja. Nekateri ljudje se iščemo vse življenje in šele skozi izkušnje boš dojela, kaj bi rada v življenju počela ( ko se ti bodo ene stvari totalno zagabile, druge pa ful prikupile), ozri se vase, razmisli, kaj bi rada počela in to udejani, ne glede na tisto eno leto in se ne oziraj na druge ljudi. Zdaj ko si v sistemu ( šolskem) go poskusi čimbolj izkoristit. Poznam pa ogromno inteligentnih, sposobnih, pametnih ljudi, ki so zamenjali študij. To, da se najdeš v študiju je velik privilegij, ne glede, koliko let te stane. Je pa veliko že to, da VEŠ da ti tu ni všeč. Zamenjaj študij! Ohrani za letos status študenta, ne glede na to, če boš hodla na faks al ne, vzemi si čas, spoznavaj ljudi, zaposli se, nabiraj si izkušnje, hodi na tečaje, informiraj se... Srečno!

 

SE PODPISEM POD TO

[pomlad]

Jaz bi mogla letos diplomirat, pa sem sele prvi letnik. Pa kaj! Se mi cist nikamor ne mudi. Sem 3 leta "zgubila" na FF. Ampak zdej vsaj vem kaj hocem in rajs par let kasnej, kot pa trpet celo zivljenje.

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>... Nekateri nimajo možnosti, ker so revni! Pomisli, vedno je kdo na slabšem kot si ti.

Vidis to mi je vsec pri tebi, Macona.

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Kalista, jaz te zelo dobro razumem in te ne obsojam!

Sicer pa, kdo pa pravi, da moraš po znanje iti glih na faks? Izobrazba ni merilo. No ja, je, ker nam tako vceplajo v glavo in nas silijo, če hočemo preživeti, a to ne sme biti merilo vrednosti človeka. Nekateri nimajo možnosti, ker so revni! Pomisli, vedno je kdo na slabšem kot si ti.

 

 

Pozdravljena mačona , vesel sem, da te "vidim" spet tu.....

 

Izobrazba ni edino merilo po katerem bi sodili človeka, je pa en del vseh meril, pa če to hočemo ali ne. Še manjši del meril je, če gre za "vrednost človeka". Ne vem kako je pri tebi, pr men so tud starši forsirali izobrazbo in skor popi.dili k sem jo v enem obdobju zavrgu...... in menim danes, naredil napako.....dans se mi ne zdi, da mi je bilo kaj vcepljeno al vsiljeno v negativnem smislu.........izobrazba je in bo vedno bolj nujno potrebna........to je realnost. Če nima ata biznisa........

[bigm]

Kalista, popolnoma te razumem, ne morem pa ti dati prav.

 

Tako kot Mick, sem tudi jaz "zafural" 5 let in sicer v srednji šoli. Puberteta me je strašansko nosila. Skoraj 18 let sem imel, ko sem se vpisal na tisto srednjo šolo, ki mi je bila po srcu. Potem pa je šlo brez težav vso srednjo šolo in fakulteto. Od takrat dalje nisem padel na nobenem izpitu, razen na šoferskem, čeprav mi je instruktor pred tem dejal, da sem izreden talent za vožnjo. Tako se pač življenje malo pošali z nami.

 

Zaradi tega, če boš končala fakulteto, ne boš kot človek prav nič več vredna, kakor tudi ne boš nič manj vredna, če fakultete ne narediš. Vendar, če le imaš možnost, končaj študij. Samo poglej, kako težko je danes za službe. In višjo strokovnost ko imaš, lažje dobiš zaposlitev. Jaz gledam stvari v naši stroki. Za vodjo pisarne predstojnika organa je bila pred 30 leti dovolj dvoletna administrativna šola. Kasneje je bila zahtevana 4 letna srednja šola, sedaj pa je potrebna višja šola. Ker višjih šol ni več, bo kmalu zahtevana fakultetna izobrazba. Glej, do takih sprememb je prišlo v 30 letih. Kakšne zahteve bodo šele v času, preden boš ti dosegla pogoje za penzijo.

 

Fakulteto pa le zamenjaj, če si resnično ugotovila, da izbrani poklic ni za tebe. Zavedaj pa se, da je na vseh fakultetah poleg predmetov, ki te zanimajo, tudi precej takih, do katerih ti ni nič. Še zlasti se dosti takih predmetov nabere v prvem letniku in ti predmeti opravljajo selekcijo med študenti. Če pa si resnično ugotovila, da poklic ni zate, potem se mirno prepiši. V službi preživimo polovico budnega življenja in zato je še kako pomembno, da smo z delom zadovoljni. Če opravljamo delo z odporom, potem je to slabo za naše psihično in telesno zdravje.

 

Iz srca ti želim, da bi se pravilno odločila.

[Mick]

Lajf zna bit čudn......vsekakor je poln naših "pravih" al napačnih odločitev.......vendar......se na srečo zelo pogosto tudi na poti napačne odločitve srečujemo s "pozitivnimi" stvarmi......

 

Mene je opustitev študija "stala" 15 mesečne vojske daleč od doma, pa 4-letnega dela kot nkv-delavca - fizičarja v več tovarnah, slabi delovni pogoji, slaba plača, tak neopazno se še v takih razmerah uštuli alkohol, je skor delovno sredstvo pri najtežjih fizičnih delih, tiho tolerirano.........haha - pa vsak piz.ek mi je bil šef :xx!: ......pa ulica mi tud ni bila tuja.....danes na vse to gledam kot na pozitivne izkušnje v mojem lajfu, ki jih večina mojih "sodelavcev" nima........mala šola življenja.....Problem bi bil, če iz nje ne bi nikoli več "izplaval".

[Michelle]

Vidim, da je tole forsiranje starsev glede studija res pogosto. Velik mojih sosolcev se je po gimnaziji vpisalo na "elitne" fakse na pobudo starsev in jih je zdaj vecina prvi letnik na kakem drugem faksu

Sej po eni strani jih stekam...hocejo, da gres delat nekam, da potem dobis dobro placano sluzbo in tako dalje...samo vseeno

Jaz s tem k sreci nisem imela problemov, ampak vprasanje, kako bi reagirali, ce bi se vpisala na kaksen za njih bolj "x" faks...zdej ko sem tu, kjer smo vsi zadovoljni, mi lahko mirno naprej mecejo, da sem sla tja, kamor sem hotla

Sej se posvetujes z njimi in tako dalje, samo odlocitev, kaj bos delala do konca zivljenja, je pa samo tvoja.

 

Good luck

[astra]

kalista, pa si prepričana, da faks ni pravilen?...Mislim, da si faks izbrala zato, da boš imela izobrazbo za opravljanje dela, ki te veseli...

 

Faks ni nikoli tak, kot si ga zamišljaš...vsaj sama se ne spomnim, da bi bilo kaj velik predmetov, ki bi me pritegnili...glej raje naprej...

 

Astra

[Ruby72]

Poglej Kalista, niti dva meseca še nista minila, od kar si začela s študijem. To je običajno tudi obdobje prve krize, ko se mlad človek vpraša, če je prav izbral študij, tem dvomom in mukam botrujejo prvi kolokviji, nekateri že omagajo, drugi se predajajo 'svobodi' , ki jo nudi študij izven rodnega kraja. Spet nekateri globoko trpijo zaradi finančne stiske, ki jo posledično trpijo starši in drugi člani družine, odrekanja. In to povzroča še hude občutke krivde.

 

 

Nikoli ne boš našla študij '100%' po meri. Vedno bo več kot en predmet, ki ti ne bo všeč ali debilni profesor.... mislim, da te je strah in zato dvomiš v pravilnost svoje odločitve.

 

Študiraj in doštudiraj zaradi sebe in ne obremenjuj se kaj bodo drugi mislili o tem, ker tudi drugi ne bodo potem šli namesto tebe delat!

 

Potem šele se boš pa poubadala, kaj boš počela. Kajtti življenje prinese nove stvari in situacije, pa ljudi in priložnosti!!!!!!

 

Kar sem doštudirala, sem globoko vzljubila. In v skladu s svojim neomajnim prepričanjem, da se človek izobražuje zase, sem šla naprej.

 

Kalista, želim ti moči in verjemi vase, kajti le če vase verjameš, se pravilno odločiš! Želim ti tudi sreče, da ti bo lažje, čez čas boš iz izkušenj tega obdobja lahko z veliko žlico jemala življenjsko modrost

[mačky]

Zleda da nas je več Ne se sekirat zarad enega leta študija, pa če se ti zdi, da ni zate zamenjaj. Jaz sem bila na istem, ugotovila takoj, pa sem vseeno vztrajala 5 let, in sedaj ne gre ne nazaj ne naprej, nikamor. Sreča sam, da sem vsaj ugotovila, kaj hočem in delam na tem da uresničim cilj. še vedno, če mi spodleti ostaja še druga pot, in sicer cilj je potem podoben, se nekak s prvim povezuje. Sam en problemček imam... Če mi ono prvo ne uspe (za to moram študij končat, tu nisem preveč optimistična...), se bom vseen obremenjevala s tme, kaj drugi mislijo, pa primerjala z drugimi, čeprav točno vem, da se to ne dela, pa tega sicer ne počnem... (samozavest in samopodoba v - v tem primeru...). pa mi je tud šlo rpej dobro v šoli, zarad tega dobila štipendijo, sam zarad tega, ker me ta faks sploh ne veseli sem jo tud izgubila (še sreča sem absolventka- s še ful obveznostmi...). Uh, sem ogotovila, da te hočem pozitivno spodbudit, pa hkratizas ene vem, a se naj sekiram al ne...

[Aira]

res nas je več.... zafurala pravo, delala eno leto prek študent. servisa (izkoristila pavzerski status)... zdaj pa z globljim vpogledom in upam da več pameti in novimi močmi ipd....naprej!