Ali se ljubimo?

[nelika]

Jaz tudi druge vidim v lepi luči, sebe pa ne preveč. Se preveč ocenjujem, pa vedno bi neki lahk bolš naredila, pa boljš zgledala... Sem pa se spreševala ali je podobno pri drugih. Pa sem začela to mal spraševati in sem ugotovila, da drugi pa mene tako gledajo. Očitno se skoz drug drugega ocenjujemo, pa čez trato nam je lepš kot pa doma.

[Guest mačona]

Jaz tudi druge vidim v lepi luči, sebe pa ne preveč. Se preveč ocenjujem, pa vedno bi neki lahk bolš naredila, pa boljš zgledala... Sem pa se spreševala ali je podobno pri drugih. Pa sem začela to mal spraševati in sem ugotovila, da drugi pa mene tako gledajo. Očitno se skoz drug drugega ocenjujemo, pa čez trato nam je lepš kot pa doma.

klinc, zakaj nam sploh morajo biti merilo uspehi drugih. :xx!: namesto da bi delali vse lepo po svojih zmožnostih in močeh in cenili samega sebe, neee, drugi so daleč pred nami, treba je dati več od sebe, če ne te pohodijo, če ne si nula, nimaš šans za preživetje ... :xx!: faking life. blagor iznajdljivim, ki jim dol visi, kaj si drugi mislijo, pa ki verjamejo vase.

[kapica]

klinc, zakaj nam sploh morajo biti merilo uspehi drugih. :xx!: namesto da bi delali vse lepo po svojih zmožnostih in močeh in cenili samega sebe, neee, drugi so daleč pred nami, treba je dati več od sebe, če ne te pohodijo, če ne si nula, nimaš šans za preživetje ... :xx!: faking life. blagor iznajdljivim, ki jim dol visi, kaj si drugi mislijo, pa ki verjamejo vase.

macona... sej ni nujn, da so ti! lepo, da ti je kdo vzgled/vzor... nikakor pa ni potrebno nobenega jemat za merilo svojih zmoznosti... pises, da blagor iznajdljivim; hkrati pa zakaj nam morajo bit merilo uspehi drugih? zakaj pa niso merilo ti ta iznajdljivi, ki jim dol visi, kaj si drugi mislijo???

V kolikor te kdo pohodi je tvoja izbira, tko kot je tvoja izbira, da ga lahko preden te nekdo pohod lepo knoukatiras... Zoprna je tale tekmovalnost na vsakem vogalu okrogle riti... :xx!:

Clovek je ponavad zmozen stvari, za katere si sploh ne misli, da jih lahko prenese/zivi..., dokler ga ne doletijo in niso ze mim... fajn obcutek je presencat sam sebe

 

Še najbolj pošteno je Bog podelil pamet... Vsak zase misli, da jo ima največ...

 

najbolj posteno je delil: usta; da ima po vecini vsak ene, usesa; so posteno razdeljena, nda... vsak ima dve, uporablja pa se 1/3 enga ne...

 

...moznost izbir, odlocitev, ustvarjanja, sprejemanja, dajanja....

 

kr se pa pameti tice, se pa bolj kt s tem, da jo mam zase najvec, strinjam z unim "izrekom": nekak tko; da vec, ko je mas bolj opazas, kok velik ti je se manjka...

[liliputput]

 

KOLIKO SE LJUBIMO?

ALI PRI VSAKI TEZEVI POGLEDAMO NAJPREJ VASE IN POISCEMO VZROK V SEBI? Ali smo sposobni razumeti, da ni kriv tisti, ki nas je "udaril"?

 

Ko sem bila najstnica, sem bila zelo zafrustrirana zaradi lastne samokritičnosti, vedno sem hotela biti najboljša v vsem, česar sem se lotila. Perfekcionistična, tekmovalna, po drugi strani pa premalo samozavestna, da bi se postavila zase v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno.

Verjetno posledica zelo stroge vzgoje, temelječe na kritikah in rednih tepežih.

 

Doživela sem udarce, ki so prizadeli duha in telo, to pa zato, ker druge nisem videla takšne, kot so bili, temveč takšne, kot sem želela, da so. Posledica tega, da tudi sebe nisem dojemala in sprejemala realno, kaj šele, da bi se imela rada.

Nemirno sem begala in se ukvarjala z dejavnostmi, ki me niso zadovoljile in ljudmi, ki so me poniževali: nisem se poglobila v sebe in poslušala svoje srce...ki je btw. že kričalo od hudega...

Tekmovala sem z drugimi ljudmi, jim zavidala določene lastnosti in sposobnosti...

 

Potem sem se zbudila...

začela sem ljudi zaradi njihovih lastnosti in dosežkov občudovati, jih imeti rada in jim želeti, da so še boljši...

dojela sem, da me ljudje dojemajo takšno, kot se sama dojemam in kažem svetu...

začela sem se postavljati zase, ko je kdo želel izkoristiti moje šibke točke in s tem pridobila samozavest...

sprejela sem svoje lastnosti, pa kakorkoli čudne bile - moje so in ne dam jih!

sprejela sem svojo preteklost in napake, ki sem jih delala in jih še delam (ter jih bom...)

...in počutim se kot prerojena...

Tako je tudi prišel v moje življenje prvi moški, ki me resnično ljubi, spoštuje in sprejema v celoti...kot tudi jaz sebe sama

[Matjaž Bogdan]

<font size=2>

Vsi tezimo k ljubezni, zdravemu medsebojnemu odnosu in da bi to dosegli se vedno osredotocimo na druge, ter iscemo njihove napake in nato potem analiziramo, zakaj se pojavljajo tezave. Poiskusamo spremeniti druge, da bi bile resene nase tezave. Kot je ze Marsa napisala v enem clanku.. to ne bo delovalo.

Osnovno vprasanje je, ali ljubimo sebe, ali cenimo sami sebe, ali smo mnenja, da smo vredni ljubezni, spostovanja, in vsega najboljsega??

Stvar je preprosta..

- Ce ne ljubis sebe, na mores ljubiti drugih

- Ce ne cenis sebe, ne mores ceniti drugih

- Ce ne zaupas sebi, potem ne zaupas drugim

- Ce o sebi nimas najboljsega mnenja, ne mores ga imeti o drugih

- itn...

Najlazje je za vsak problem obtoziti drugega in vzroke iskati v drugih. Ampka je nemogoce, da je za kakrsen koli problem kriv kdo drug. Vedno je problem v nas samih, nikoli kje drugje. VEDNO JE POTREBNO ZACETI PRI SEBI! Ko spoznamo sebe, potem lahko gradimo odnose in se spuscamu v parterstvo in vse se zdi lahkotno kot igrica..

Ta tema ima 2 vprasanja?

<font color=red>

KOLIKO SE LJUBIMO?

ALI PRI VSAKI TEZEVI POGLEDAMO NAJPREJ VASE IN POISCEMO VZROK V SEBI? Ali smo sposobni razumeti, da ni kriv tisti, ki nas je "udaril"?

</font id=red>

Tjazy

</font id=size2>

 

Tale tema se lahko jemle na več načinov- vsaj iz mojega zornega kota gledanja nanjo .

najprej- tista naštete zadeve držijo- je prav , da bi bilo tako in je prav če je tako in tudi- zelo lepo bi bilo, če bi bilo res tako. Skratka- z vsem se strinjam- da je prav , da izhajaš iz svojih lastnih osebnostnih percepcij in seveda , da vse to prenašaš na druge. Povsem....

Druga stvar pa je kdaj in v koliki meri se to realizira - pa če dobro pomislimo- zelo redko....preredko.

Lahko bi tudi dejal, da je tole zelo utopistično gledanje...vsaj v povezavi z realnostjo.

Zelo veliko je ljudi , ki se ljubijo, in to toliko, da se jim nihče drug ne zdi vreden ljubezni.

Uf, eni se toliko precenjijo , da že zaradi lastnih meril, ki izhajajo iz nas samih - ne cenijo nikogar.

Poznam mnogo ljudi, ki pogojeno z več razlogi zaupajo natanko samo sebi in nikomer drugemu.

četrto o mišljenju je zelo povezano z drugim , tako da ne bi komentiral- ceniti- mišljenje...

 

Zdaj -kaj je prav in kaj ne ??'Sem napisal da se zelo strinjam, da bi tele postavke morale biti izhodišče odnosov vsake osebe, vendar tudi mislim, da je tega bolj malo udejanjenega...Tistih mojih 4 modifikacij, oziroma dejanskega stanja -je pa na svetu , mislim, v veliki večinski obliki.

Seveda - tako kao ni prav- se strinjam- samo v resnici pa ni tako....govorimo eno/ iz kotička lastne varnosti/ - delamo povsem drugo- /realizacija na terenu./

Tudi pisanje v forumih in modrovanje v lastni sobi je povsem / po navadi/ ločena zgodba od dejstvovanja v življenju....

In tudi tega bi se morali zavedati - po mojem mnenju- da vse kar nakladamo tudi udejanjimo...ali se vsaj potrudimo- je že korak....sam vidim, da se trudim k svina/ pardon izrazu/ pa mi ne ratuje vedno...ampak se bom še trudil...koruza za mojo puško pa še ni zrastla...se prepričujem...tko to pride...ok- se opravičujem za "nakladanje " ,drugač- nisem mislil nobenih iluzij klatit dol...se razume- sem optimist - čeprav skozi lupo realnosti ....

[Ksenia]

sem včeraj ugotovila da se ne... kratko in jedrnato...

ne vem zakaj to tako povezujem s tem, da nisem ponosna nase in na svoja dejanja... ja nisem še odpustila si vsega... ampak delam na tem in to šteje veliko. vsaj zame

[Pika Pikica]

Se mi zdi, da sm počas na pravi poti, da bi se lohk začela...

[nelika]

O ja, je podobno. Občudujem ljudi, ki gredo preko tega. Vedno se primerjam z drugimi. OK, malce sem se izboljšala, a še vedno to počnem. S tako nizko samopodobo, kot sem jaz "štartala" to življenje je težko priti nazaj na normalen nivo. Ampak delam na tem in stanje se izboljšuje. Čeprav počasi .... tja do 80. leta bom spoznala, da sem morda pa vseeno fajn in všečna. Pa tu mi tudi besede drugih ne pomagajo.

 

 

Ja, če imaš zmožnost videti v drugih lepoto. Pa ne samo lepoto tipično lepih ljudi, ampak prisrčnost, kaka malenkost, posebnost ki ti zbudi pozornost. Potem verjemi, da tudi drugi kaj podobnega opazijo pri tebi. Se sploh ne zavedaš...., ko govoriš, nekdo sigurno opazuje ali premikanje tvojih ustnic, način govora, mimika in se mu/ji zdi simpatično. Sem prepričana. Pri na splošno nadutih ljudeh, pa pomožnosti naj bodo lepi, pa ti spet druge lastnosti gredo totalno na živce.

Imam take vrste izkušnj. Lepa ženska, pa ukazovalni glas, ki se non stop bori za prevlado v pogovoru. Sploh ne razumem zakaj, ko pa je običajen, nepomemben pogovor....In me to tako odbija.

[mutti]

Vsi se sprašujemo ali se ljubimo dovol ali ne. Mislim,da zelo malo ljudi ve ,kaj je ljubezen ali imeti koga rad.Če bi ljubili ali imeli vse ljudi (oziroma vse kar je živo bitje ) radi to bi bila brezpogojna ljubezen .Ali je to ,da mož ženo pretepa,ker je pač ljubosumen in misli kako jo ima rad ,da bi ji dokazal svojo ljubezen jo pretepe.,,je to ljubezen,ali pa otroka imeti rad dokler je priden in obogliv , ko pa naredi kakšno napako ,ga za trenutek nimamo več radi v jezi bi ga kregali nekateri celo pretepli.Ljudje božji to zame ni ljubezen ne more biti. Imejmo radi vse ,tud svoje največje sovražnike ,ko se bomo naučili brezpogojno ljubiti bo svet veliko lepši verjemite.

Lep dan vsem !

[butl]

Vsi se sprašujemo ali se ljubimo dovol ali ne. Mislim,da zelo malo ljudi ve ,kaj je ljubezen ali imeti koga rad.Če bi ljubili ali imeli vse ljudi (oziroma vse kar je živo bitje ) radi to bi bila brezpogojna ljubezen .Ali je to ,da mož ženo pretepa,ker je pač ljubosumen in misli kako jo ima rad ,da bi ji dokazal svojo ljubezen jo pretepe.,,je to ljubezen,ali pa otroka imeti rad dokler je priden in obogliv , ko pa naredi kakšno napako ,ga za trenutek nimamo več radi v jezi bi ga kregali nekateri celo pretepli.Ljudje božji to zame ni ljubezen ne more biti. Imejmo radi vse ,tud svoje največje sovražnike ,ko se bomo naučili brezpogojno ljubiti bo svet veliko lepši verjemite.

Lep dan vsem !

 

Hojla Mutti

 

Kako se pa to nardi, mislm, da maš vse rad, tud sovražnike? A se to tko reče, mislm, k pride sovražnik k teb al mrbit ti k njemu, pol mu pa rečeš "pošuš ti, sovražnik, jst te mam rad"? A je to to?

 

Lep dan tud teb

 

butl

[FixMinze]

Hojla Mutti

 

Kako se pa to nardi, mislm, da maš vse rad, tud sovražnike? A se to tko reče, mislm, k pride sovražnik k teb al mrbit ti k njemu, pol mu pa rečeš "pošuš ti, sovražnik, jst te mam rad"? A je to to?

 

Lep dan tud teb

 

butl

 

Za to pa obstaja prehod v odsotnost vsega, da lahko ljubiš sovražnika ...... ga vidiš in razumeš ampak nikoli proti njemu ne prožiš povratne energije, ker ti ni treba njegova sovražna nikoli v resnici sploh ne pride do tebe.

[butl]

Za to pa obstaja prehod v odsotnost vsega, da lahko ljubiš sovražnika ...... ga vidiš in razumeš ampak nikoli proti njemu ne prožiš povratne energije, ker ti ni treba njegova sovražna nikoli v resnici sploh ne pride do tebe.

 

A lahko mal razložiš, mislm, okol tega prehoda in kaj je odsotnost vsega in če ni nč, pol rajtam tud ljubezni ne in ja, kako to zgleda, ta odsotnost vsega.

 

lep pozdrav, Kuvrtat

[Ksenia]

klinc - sploh ni tko fajn vse razumet pa tko... pa to ni ljubezen - bolj je sprejemanje razumevanje...

sam velik lažje bi bilo kdaj bit na koga besen, jezen, ne pa vednooo razumet...mah jst se še učim tule prvih korakov -tko da bom še naprej brala pa razmišljala pa se spoznavala, o brezpogojni ljbuezni bom pa molčala

[Audente]

.....opažam da je to pri meni trenutno najtežje....sprejeti tako kot je in to razumeti.......

ne razume...zakaj...jaz .... meni...ta trenutek

[mutti]

Hojla Buti

 

Nevem,kaj misliš stem,ko si napisal kako se to naredi z sovražniki. Je čisto preprosto ti mu ne rabiš razlagati,da ga imaš rad . Preprosto imaš rad vsakega v svojem srcu oziroma v svoji duši.Prvi pogoj pa je ,da se naučiš odpuščati. Ko to dosežeš vrjemi tudi sovražnika nimaš več,preprosto vsi okoli tebe so samo še prijazni ljudje,dogajajo se ti same lepe stvari.Da pa to dosežeš pa je potrebno najprej rasčistit v sebi ,kajti vse napake ,ki jih vidimo pri drugih so naše lasne napake.Zakaj vedno pravimo tisti ali tista me je razjezila,,.,ni res razjezimo se mi sami nihče nas ne more. Če pa ljubimo brezpogojno,pa na svetu ni živega bitja,ki bi nas razjezil,pa tudi sovraštva ni. O tem bi se dalo še marsikaj napisat oziroma pa obstaja veliko knjig na to temo.

 

Pa lep pozdrav !

[butl]

Hojla Buti

 

Nevem,kaj misliš stem,ko si napisal kako se to naredi z sovražniki. Je čisto preprosto ti mu ne rabiš razlagati,da ga imaš rad . Preprosto imaš rad vsakega v svojem srcu oziroma v svoji duši.Prvi pogoj pa je ,da se naučiš odpuščati. Ko to dosežeš vrjemi tudi sovražnika nimaš več,preprosto vsi okoli tebe so samo še prijazni ljudje,dogajajo se ti same lepe stvari.Da pa to dosežeš pa je potrebno najprej rasčistit v sebi ,kajti vse napake ,ki jih vidimo pri drugih so naše lasne napake.Zakaj vedno pravimo tisti ali tista me je razjezila,,.,ni res razjezimo se mi sami nihče nas ne more. Če pa ljubimo brezpogojno,pa na svetu ni živega bitja,ki bi nas razjezil,pa tudi sovraštva ni. O tem bi se dalo še marsikaj napisat oziroma pa obstaja veliko knjig na to temo.

 

Pa lep pozdrav !

 

Hvala

[Ksenia]

se ne strinjam popolnoma - ni šans, da bi kdo prizadel mojo malo in jo poceni odnesel - tu sem zajebana ko sam vrag in ne razumem niti pod točko razno kako lahko z ljubeznijo v srcu gledaš ... verjetno se ne bi maščevala ampak sigurno pa bi posredovala, zaščitila malo, se borila za ceno svojega lajfa in ne razumela... in močno si želim in upam, da nikdar v lajfu ne spoznam kaj se pravi sovražiti takšnega človeka... ampak sej kot pravim, se samo učim in sem res samo "človek" in tole o brezpogojnosti ne sprejmem še v celoti

[butl]

se ne strinjam popolnoma - ni šans, da bi kdo prizadel mojo malo in jo poceni odnesel - tu sem zajebana ko sam vrag in ne razumem niti pod točko razno kako lahko z ljubeznijo v srcu gledaš ... verjetno se ne bi maščevala ampak sigurno pa bi posredovala, zaščitila malo, se borila za ceno svojega lajfa in ne razumela... in močno si želim in upam, da nikdar v lajfu ne spoznam kaj se pravi sovražiti takšnega človeka... ampak sej kot pravim, se samo učim in sem res samo "človek" in tole o brezpogojnosti ne sprejmem še v celoti

 

Hojla Ksenia

 

Ja gotov da noben ne pričakuje od tebe, da če bi kdo prizadel tvojo malo, da bi se ti smejala in rekla tistemu, ki bi ji to storil, da ga imaš rada. Celo nasprotno. Če bi to storila, bi storila sebi in mali in tistemu pravo sprdačino. In to nima blage veze z brezpogojnim sprejemanjem /kar dejansko je drugo ime za brezpogojno ljubezen, res/ ampak s skrajno in sila nevarno obliko zatiranja čustev. In če bi to res naredila, bi te ta zatrta čustva tik tak požrla v bolezen ali še kaj hujšega. Je čas za čustva in je čas za, kaj že, ajd, glavo. In tko kt ne morš kruha spečt /če to že kdaj delaš a ne/, ne da bi zamesila testo, ga pustila vzhajat, tako moraš it skozi celoten proces, preden pride na vrsto odpuščanje, če že pride a ne. In v procesu odpuščanja je čas za jezo, za sovraštvo, za žalost, in čas za razmišljanje, za vprašanja, za prevetritev, za ugotavljanje, za učenje, za razumevanje in na koncu za odpuščanje. In ja, vse dele tega procesa je treba doživeti in preživeti, potem pa se mogoče da.

 

Tebi in mali vse naj.

 

butl

 

Pravijo da čas celi rane. Ma kaki. Čas ti da samo čas.

[Ksenia]

no potem sem na pravi poti... hvala ti

sprejemanje ane? razumevanje določenih reakcij - no to pa štekam... sej pravim včasih bi bilo lažje da ne bi...

[Mick]

Zaj si že v bano pc nos.....

[Ksenia]

lejga, k me ne mara

bom že šla...

[Mick]

Spet negativn misln vzorec Če te kdo draž mal te ma rad, to bi že iz OŠ lahko vedla....

[Ksenia]

jp najbolj je kriza če nimaš v tistem času podpore... tisto o draženju pa nič ne vem kako bi zgledalo

sam ti pa ne veš kdaj se človek šali

ok, zdej pa res grem

[nelika]

ali pa otroka imeti rad dokler je priden in obogliv , ko pa naredi kakšno napako ,ga za trenutek nimamo več radi v jezi bi ga kregali nekateri celo pretepli.Ljudje božji to zame ni ljubezen ne more biti.

 

No, moje mnenje je, da je potrebno otroka kaznovati, ga kregati, ko naredi napako ter mu razložiti (objasniti) zakaj je prišlo do tega. To še ne pomeni, da otroka nimaš rad. Ne strinjam pa se s pretepanjem otroka. Vendar avtoriteta mora biti in otrok se mora naučiti kaj je prav in kaj ne. Če ne zgodaj, ga pa nauči družba sama na trši način. Vse pa ne gre z lepo besedo. Otrok ima v prvih letih zelo močan ego, saj se vse vrti okoli njega. Vsi okoli njega se odzivajo na njegove reakcije, Šele s časoma z vzgojo se otrok nauči, da so tudi drugi okoli njega s svojimi potrebami in, da se svet vendarle ne vrti okoli njega samega. Ljubezen niso le sladke besede, ljubezen je tudi ko otroku odločno rečeš NE oz. ga naučiš, da se nekaterih stvari ne počne.

[Todika]

Pravijo da čas celi rane. Ma kaki. Čas ti da samo čas.

 

 

strinjam se ne vsaka rana je zaceljiva....če seveda ne prčkaš skoz po njej.....in trgaš dol krasto in gledaš kako je, če boli, če se sploh celi, če se gnoji, jo razkazuješ in praktično neguješ........v tem primeru se seveda rana ne bo nikdar zacelila, seveda pa to ne pomeni da je rana že po defoltu taka seveda je tud odvisno kakšna je rana, kako globoka in kje....ene se zaceljo od šuba, druge rabjo mal dje......za vsemi pa ostane brazgotina. ki sicer skeli in peče vsake tolk. ampak ni rana. kar je po moje velik bolš. in brazgotina te sicer spominja na rano, ti ne da pozabit, sam ni pa rana. in (po moje seveda) ni hujšga, kot cel lajf okol hodit s frišno, odprto in krvavečo rano.....