spoznavanje samega sebe

[triple x]

Hehehehehe,itak!

[aiwa]

ja nč sem se odločila, da ga zuačnem še popoldne pit. hi hi hi

[Aira]

definitivno sem spoznala ,da se moram spremeniti, da bom hotla se spoznati. :!!: če pa bi dolala naslednje face. to ne bi bil moj stil.

 

(zaspana, vse me boči v trebuhu, not kul :xx!: ) ampak x!x ne dam se ja.

ampak da hoče nekdo umreti kar tko ker ni smisla.., naslednjo uro pa: maybe je zivljenje lepo...

ampak jaz sem se ze vajena

 

 

buuuuuuuuuuueeeeeeeee....kaj je to. ne vidim svetle točke, pa sem bila čist hepi ko se je manj dogajalo in sem mislila da rabm zelo malo v lajfu, da vse štima, pa se mi sfuzla kar naenkrat.

 

amekdo šteka, jaz ne.

en mad pro

[contesa]

Le kdo bi razumel Tehtnice Aira? Tolaži se s tem,da vas je težko razumeti!

[Sati]

Jaz jo razumem, imam dve taki tehtnici doma.

Aira itak ve, da je to samo današnje razpoloženje, jutri bo drugače.

 

Fejst punca si, Aira

[cashy]

Aira, kaj je to?

tok misli, tok zavesti?

spominja me na Joyca:ulikses...ko nisem razumel čisto nič...kot zdaj...

 

aiwa, ko boš popoldne popila čaj, se oglasi pri meni...

ti bom vso živahnost izbil....

 

Ima še kdo kakšen recept proti raztresenosti, za boljšo koncentracijo?

[Sslavi]

Vedi, da je vedno odgovor v tebi, beseda ne vem, ne najdem, ne morem pomeni, da nočeš. Ti pa praviš, da hočeš. Nasprotja se privlačijo. In samo Ti, Ti veš odgovor, katerega želiš vedeti. Torej samo vprašaj se in odgovorilo se ti bo samo.

[cashy]

Lepo, ni kaj...

te odgovore razumem skoraj kot fatalizem, kot popolno sprejemanje samemga sebe, skupaj z napakami in brez namere jih popravljati...pač tak kot si, si čisto v redu...

se vam ne zdi, da je to narobe, ker človek vedno ostane na isti ravni duhovne in duševne kvalitete...

dajte me popravit, če se da...

[Ksenia]

jaz pa mislim, da če sprejmem svojo napako, da se učim, razmišljam, ne ostajam na isti točki...že to, da spoznaš svojo greško je po moje napredek, da si pripravljen se pogledati v ogledalo in si priznati to napako... to zame ni sajenje rožic, temveč naporno delo...sem takšna kot sem, vendar a se sprejemam takšno kot sem?

[cashy]

Selene, vem, kaj želiš povedati, a vseeno...

kakšen naj bo odnos do svojih slabosti? Mar za napredek, za učenje ni potrebno nezadovoljstvo nad svojo slabostjo, da se jo odpravi...in tu se vprašam, ali to nezadovoljstvo nad svojo slabostjo v sedanjem trenutku dejansko ni nesrečno življenje...kako biti zadovoljen sam s seboj in ob tem še odpravljati svoje napake....

Je mogoče rešitev le v povsem razumski analizi svojih napak brez vpletenih čustev...potem si robot...

ne najdem pravega ravnovesja....

lp, cashy

[Sati]

Zadnje par dni srečujem samo smotane ljudi. Eni se brezkompromisno grebejo za denar, enemu se fučka za nesrečo drugega, ena je tako zaljubljena vase, da se čudim, kako jo lahko partner prenaša, ena se ima za modrijanko.... :xx!:

 

Bemu, jst sem prav fajn. Včasih je dobro srečati tudi takšne ljudi, da ugotovimo, da smo mi čisto v redu ljudje. Danes sem pa rada v svoji koži.

[cashy]

"ena je tako zaljubljena vase, da se čudim, kako jo lahko partner prenaša,"

 

mene pa zanima, kako je lahko taka samovšečnica sploh našla partnerja...

če je samoljubje vzrok, bom tudi jaz postal takšen...

[Dawn]

Hi!

 

Nehaj se spraševati: "zakaj jaz?", in se smiliti sam sebi. Vsaka stvar, ki se zgodi v človekovem življenju, se zgodi z razlogom. Golih slučajev ni.

Namesto samopomilovanja se usmeri k učenju. Vprašaj se, kaj se lahko naučiš o sebi in koliko moči lahko zbereš, da bi se spoprijel s to težavo? Živeti zaradi cilja in rezultata, je veliko boljše kot živeti zaradi trpljenja. Čimprej boš to spoznal, tem prej se boš pobral.

 

Lp, Dawn.

[Kabalist]

Kaj te muči?

Pravzaprav se ti dogajajo čisto običajne stvari. Dosedanja bivanjska strategija se je izpela in na vrata ti trka, da bo potrebno kaj spremeniti. Nič posebnega se ne dogaja. Žal danes ljudje iz čisto navadnega "preklopa" delajo duševne scene, kalkulirajo s planeti ipd. Skratka, iščejo vzrok izven sebe. A verjemi, vzrok je v tebi. Nobena astrologija ipd. te ne more rešiti. Vzemi se v roke, premisli o svojem dosedanjem življenju in razmisli, kaj želiš početi v prihodnje. Pravzaprav si tam, kjer sem sam bival pred 10 leti...

Kabalist

[pač ena]

Ravno danes sem odkrila ta forum in to temo, ki je kot nalašč zame. Počutim se podobno kot Cashy in sem zelo vesela, da ste mu odgovorili toliko pozitivnih, vzpodbudnih besed, saj pomagajo tudi meni...

 

Že več let sem se počutila prazno, depresivno in brez vsakršne volje. Po dolgih letih sva ravno pred kratkim tud s fantom končala, za povrh pa sem se v vseh teh letih tud od vseh prijateljic toliko oddaljila in za večino od njih tud ugotovila, da mi nikoli niso bile prave prijateljice, tako da lahko sedaj rečem, da nimam skorajda nikogar v življenju, ki bi mi stal ob strani... Sicer sta mi bili v zadnjem času v veliko pomoč mama in sestra, vendar mi to nekako ni dovolj... Poleg tega ravno zaključujem študij (nekaj izpitov še imam) in ravno v tem času, ko bi se morala najbolj posvetiti šoli, se obremenjujem s temi stvarmi... Ker nasploh težko spoznavam nove ljudi (težko mi je stopit do njih...), mi je še toliko težje spoznati nekoga, ki bi podobno razmišljal kot jaz. Zato sem toliko bolj vesela, da sem našla ta forum, saj sem med prebiranjem vaših sporočil res ugotovila, da obstaja veliko ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz in ki imajo tud podobne probleme... Ta forum je res fajn zadeva!

 

Vsem en lep pozdrav!

[Aira]

Ena- v lajfu sem tudi jaz naredila kakšno čistko in pustila za sabo stvari, ki niso bile dovolj dobre zame!

 

čas je za nove zmage! imaš celo zivljenje pred sabo in toooooliko za doziveti, videti, občutiti in spoznati in naj te pretekla razočaranja ne ovirajo pri tem.

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>Ena- v lajfu sem tudi jaz naredila kakšno čistko in pustila za sabo stvari, ki niso bile dovolj dobre zame!

 

čas je za nove zmage! imaš celo zivljenje pred sabo in toooooliko za doziveti, videti, občutiti in spoznati in naj te pretekla razočaranja ne ovirajo pri tem.

 

 

Veš, mislim, da sem vse pretekle stvari že pustila za sabo in da se več ne obremenjujem z njimi. Vem za vse napake, ki sem jih naredila in ki jih zagotovo več ne bom, pa vseeno se nekako bojim prihodnosti... Vem, da sem še mlada in da me še verjetno čaka kaj lepega v življenju, ampak trenutno imam občutek, kot da bom morala moje celotno življenje začeti znova in tega me je strah. Rada bi se spremeila, pa ne vem kje začeti... Veliko sem prebrala knjig o duhovni rasti in pozitivnem razmišljanju (čeprav v zadnjem času manj - zaradi pomanjkanja časa) in čeprav sem v njih našla veliko "poučnega", nekako v vsakdanjem življenju ne znam tega udejanjiti... Če imaš prave prijatelje je vse to veliko lažje in ravno tega mi trenutno najbolj primanjkuje. Trenutno se počutim tako osamljeno, da sploh nimam volje razmišljat še o šoli (o tem, kako bi se zdaj morala ful učit...) in o drugih "pomembnih" stvareh...

[Aira]

pusti času čas. osredotoči se sedaj na faks (jaz bi se tudi morala. imam učbenik pred sabo in buljim v računalnik )

 

ah, saj sama veš kaj je treba storiti knjige in nasveti ne pridejo do živega, ti odločaš kakšen bo tvoj lajf! vse niti so v tvojih rokah

[Tan]

Cashy, tudi sama sem se znašla v eni čudni situaciji...pa saj ne vem, ali je to od preveč dela, študija...ali je to kakšna depresija... Upam, da bodo tudi meni vsi ti nasveti v pomoč... Vse me moti, vse me spravi v jok... Upam, da ne bo trajalo tako dolgo?!

 

Prejšnji teden sem izvedela, da nisem naredila enega izpita, za katerega sem se zares trudila...to me je čisto na tla vrglo...

 

Sedaj "se iščem", spoznavam, kaj me najbolj sprosti, umiri...

 

Tan

[cashy]

Hja, točno to je....po pravici povedano nimam pojma, kaj naj v življenju počnem...sem 4. letnik faksa, a imam samo še en izpit in 3 seminarje...za en mesec dela...kaj vraga potem...z diplomo iz zgodovine ni nobenih službenih možnosti...mogoče bi vpisal še en študij, a kaj, ko pa me noben zares ne veseli...

glede družine, sem ugotovil, zakaj sem se distanciral od nje...ker so vsi ujeti v dnevno rutino, kar mi pomeni dolgčas, monotonost...za vsakega vem, kaj bo v katerem trenutku naredil, kako se bo odzival na okolico...res ubijajoče, česar bi se pa rad rešil...zato bi rad spoznaval čim več novih ljudi, a ne vem kako in s kakšnim pristopom...rad bi bil aktiven, pa ne vem kako...

 

help me!!

[cashy]

silver, odkar traja ta kriza, premišljujem, kaj si sploh od življenja želim, kakšne talente mi je Bog podaril, da jih izkoristim in z njimi pomagam ljudem...a nimam pojma, bolj ko razmišljam, bolj sem v dvomih. Težko je iti naprej, če ne veš, v katero smer:" Če ne veš, kam iti, boš v vsakem primeru prišel tja-nikamor."

 

Tan, nujno si moraš vzeti počitek...sedaj si dala vse od sebe, potrudila si se, a uspeh je majčkeno izostal...s sekiranjem ne bo nič bolje, raje pomisli, kako bi situacijo popravila na najmanj boleč način, in izoblikovala strategijo, kako naprej uspešno s čim manj truda...glede tega izpita bi mogoče stopila do profesorja, naj ti pokaže pomanjkljivosti tvojega izdelka, vprašaj ga, na čem daje poudarke, da se ti bo za naslednjič treba naučiti oz. ponoviti samo bistvene stvari...takoj ti bo lažje.

Iskati si se začela sedaj v najhujši dirki, ko nimaš sploh časa misliti nase?

Meni se je to stanje začelo med poletnimi počitnicami, ko sem imel izpite pod kapo in sem delal v res dolgočasni službi, kjer sem lahko razmišljal o sebi vse povprek...takrat se je začela kriza...ko sem ugotovil, da dejansko sebe sploh ne poznam...

[Sati]

cashy...v podobni situaciji sem bila že večkrat...

In kaj pomaga? Meni je pomagalo to, da sem se s tistimi, s katerimi sem želela preživljati svoje trenutke usedla in pogovorila. Vsak je povedal kaj želi, kaj bi rad in smo se zmenili. Na začetku sem vse z odporom delala, potem pa sem v malih stvareh našla radosti.

Pomembno je to, da ne počneš stvari, ki si jih navajen. Rutina je nujnost, ki se ji pač ne moreš izogniti, vendar je tisoč drugih drobnih malih stvari, ki ti spremenijo življenje.

Npr. če si navajen nedelje preživljati doma na kavču, se odločiš in nedelje ne preživljaš več doma - na kavču, temveč se prisiliš in greš na sprehod, tečt, v kino, bluzit po mestu,...pokličeš nekoga, ki ga že dolgo nisi slišal, igraš tarot, človek ne jezi se, pečeš piškote, greš na tenis, badminton, si najdeš hobi in se vključiš v društvo....

Če ti pa nič od tega ne gre, potem si vzemi čas (en teden, en mesec) in počakaj, da te nekaj potegne. Ponavadi vedno nekaj pride.

Monotonost v življenju je podobna zobobolu. Če dovoliš, da te ne spusti, potem te ne bo spustil. Samega sebe prepričaš v to, da te ne boli in bolečina res izgine.

Sem postala mojstrica v temu (kar se zobobola ali življenja tiče) in učinkuje.

 

Meni zdaj že to zadošča, da si rečem, ma dvigni guzico in spravi se že nekaj naredit iz sebe. Nateraj se. DA SE!!!!

[cashy]

res, potrebne so spremembe in to takoj!!!

vprašanje: kaj je razlika med rutino in grobom? odgovor:2 metra

težko se je odlepiti od rutine, še težje je živeti z njo...

torej na delo

[Tan]

Cashy, res je popraviti moram nastalo situacijo...vem... Prej pa se moram še pozitivno naravnat, predvsem pa se spočit, se umirit... Na trenutke se mi zdi, da se kar tresem od utrujenosti ali nemira...saj še sama ne vem zakaj...

 

T

[tomazslo]

Danes mal pogledal tole temo

 

To depresivnst, ki jo nekateri doživljate je predvsem pomankanje svobode, in strah, za katerega sploh ne veste od kot in zakaj je

 

Prav vedno se morajo energije uravnovesiti, samo takrat tudi lahko živiš svobodno, vendar naše misli in hrepenenja po nečem, ali pa želje, pač odpirajo poti tistim vzorcem, da se ego prav dobro futra in vleče kontra, mi se pa smilimo sami sebi, iščemo izgovore za to v okolju, ne upamo se pa odpreti sami sebi in pogledati v svojo resnico, ker ji ne smemo in nočemo verjeti, ker pol bi pa ne blo tko, k mi nekje hočemo.....

 

Tak je program in naloga ega, da zorimo, koliko se pa kdo "jebe" sam sebe pri tem je pa samo odvisno kako daleč je že prfural svojo nalogo. Predvsem je potrebno v sebi spoznati svojo svobodo, ne mislim sedaj, da moraš biti sam, vendar svobodo v svojih dejanjih in odločanju, skratka v svojem življenju, ker se ti samo tako lahko potem pod noge privalja tisto pravo odkrito in lepo življenje, vse kar nas pa bremeni je pa oviranje te svobode. Tudi partnerski odnos je svoboden, če je zaupanje popolno. Ker pa sami sebi ne zaupamo pač ne zaupamo tudi drugim in kaj hitro najdemo drugje izgovor zase....Največkrat je ta svoboda ogrožena z vzorcem strahu pred nečem, kar niti sami ne vemo kaj je............

 

Če nekdo sam pri sebi tega ne najde mu priporočam kako hojo po žerjavici, ker tam zagotovo odpreš ta vzorec in premagaš tiste male "strahce", ker si premagal veliki strah....kar nekaj primerov poznam, ko je to zelo pomagalo, kjer so se ljudje tega bremena otresli in danes lepše živijo, pa ne delam nobene reklame, niti ne vem kje se te hoje opravljajo, poznam pa nekaj njih, ki so to naredili in se jim je svet odprl.....