Intuicija

[tomaz]

Kako prisluhnimo sebi? KJE?

 

 

 

Tomaž

[Marsa]

Kaj mi pomeni intuicija, Tomaz? Zelo veliko - notranjega vodiča in prijatelja.

Kdaj jo uporabljam? Pravzaprav vedno.

 

Sebi prisluhnemo na sto načinov - vsak najde sebi lastnega.

Finta je, da se nam stvari, dogodki, ki jih začutimo s pomočjo intuicije, sami javljajo s simboli, katere smo si mi sami predhodno postavili... Da jih bomo tudi v bodoče lažje prepoznavali, se nam prilagodijo na tak način, da mi te kode lahko prepoznamo in si jih razlagamo.

...

 

V bistvu ravno intuiciji najbolj zaupam - mislim, da me še ni pustila na cedilu.

[petla]

Intuicija ali šesti čut je notranji glas, katerega imamo vsi v sebi. Težko jo je prepoznati, ker si ne zaupamo dovolj oz. zavestno raje pozabimo, spregledamo, spremenimo, svoje prvotne misli, čustva, ker se mogoče ne skladajo s tistim kar hočemo ali kar delamo.

Naklučja ne obstajajo. Sami si krojimo življenje in v večjem zaupanju v informacije, ki jih dobivamo iz lastnega jaza bi bilo življenje marsikoga lažje.

[pokowc]

prisluhnemo sebi takrat, ko nas boli .

 

sprašujemo se zakaj.. smo res premalo delali na sebi

 

Uporabljam jo takrat, ko me pokliče .

 

 

pokowc

[tomaz]

Dobri ste, pa kje nam ta tihi glas spregovori?

Ali ob studenčku ali ob potočku!

Ali ob pišu vetra?

Ko oranžna

svetloba

zatone!

 

Tomaž

[Marsa]

Tomaž - imam nekakšno svojo teorijo o intuiciji na astrološki bazi.

 

Namreč - ugotavljam, da so v največji meri "zaslužni" zanjo trije planeti - Uran, Neptun in Pluton.

Predstavljajo 3 plasti intuicije.

URAN - "Uranovska intuicija" se javlja kot preblisk, v momentu, zapiše se v eter spoznanje za nas, na hitrico. Skratka - kratek momentek razsvetljenja - a popolnega.

NEPTUN - "Neptunovska intuicija" "pobira" simbole od povsod - iz vsega krožnega (*tudi za vid rečemo "ribje oko") - Neptunovska intuicija tako pravzaprav vedno zmore videti bistva širše, v vseh razsežnostih, tudi če gre za večkrat razcepljena - in celo v časovnem smislu.

PLUTON - Plutonska intuicija pa takoj poseže v globino - kot ost - špica - prodorno ugleda bistvo vprašanja in hkrati vidi že odgovor nanj.

 

Za intuicijo so seveda zaslužni še drugi položaji, predvsem položaj Lune - a tu gre predvsem za naše čustvene in celo telesne reakcije in v smislu intuicije tu uporabljamo bolj instinkt, intuicija je tako rezume položaja hkratno z vtisom, ki ga daje, kar prebudi v nas nek kolektivni spomin - "Lunina intuicija" deluje na tej osnovi.

Pa seveda "Jupitrovska", ki bazira na modrosti in je njeno bistvo most ali razmerje med vsemi...

 

Pri sebi to prav dobro opazim - vse te tri planete imam v konjunkciji s kakšno osebno točko in torej potentne; na ASC ali na MC.

[pokowc]

Pota odraščanja in moderni eter nam prinašata osebno odkritje.

sporočila´ dobivam-o) preko skritih, tekočih, nevidnih) in impulzov´. nekakšnih kapljicah, pretočnega nadčutnega sistema.

Če ga´spoštujemo potem nas seveda nagradi!, če pa ga ne upoštevamo pa nas seveda kaznuje . Vse tole občutimo skozi lastno tkivo. prevajanje skozi morda) razsvetljeno telo, občutek je vibriran, ampak se samo takrat pojavi, ko smo v stiku s samim seboj, ko dosežemo notranji mir in složnost telesa)

 

 

pokowc

[daisy]

Intuicija je naš notranji glas, tisto nekaj, kar nam v notranjosti reče-npr:to se bo tako obrnilo/to ni res/v resnici tega in tega ne želim/itd.. Tisto nekaj, kar v sebi začutimo, čeprav nam morda pamet, možgani pravijo drugače. Rečeno ti je, da moraš nekaj storiti, po logiki veš, da je to treba, a notranji glas ti govori, da to ne bo dobro, slutiš, čutiš, da je bolje, da pustiš na miru.. ipd. To so najpreprostejši primeri.

 

Vsekakor je nujno, če želiš intuicijo izostriti,začutiti, da IZKLOPIŠ možgane in vsako racionalno razmišljanje ter se resnično vprašaš, kaj čutiš v svoji duši, v svojhem srcu, svoji notranjosti, ob določeni stvari. Ne glede na vse "posvetne elemente". Pravijo, da je intuicija glas naših vodnikov, ki nam na ta način pomagajo pri naših nalogah.

 

daisy

[tomaz]

Ej, Daisy ti pa zadene žebljico na glavico. Malar pa v roke čopič a, pa roka sama meša barve, a. Pa na platnu kar ratuje. Pesnik pa pero v roke in ob zori pade rima. Ej, kako sproščujoče, kot mladenka v kopici sena.

 

Tomaž

[vanja]

Tomaž !!

 

Če prisluhneš sebi si prisluhneš v vsakem trenutku, ko prideš do dela da si moraš prisluhniti.Zelo fajn je, če si prisluhneš vedno kajti takrat ne moreš nikoli zgrešiti.Napisal si vprašanje KJe !!Ni važno kje, važno je vedno in vsepovsod, ko se ti postavi vprašanje, na katerega si ne moreš v isti sekundi, ko se postavi vprašanje, odgovoriti in potrebuješ čas za razmislek-takrat vklopiš intuicijo. Bistvo je,da ni recepta kako uporabiti, kdaj in kje. VEDNO !!! LP !! Vanja !!

[teja]

Intuicijo uporabljamo premalo. Vi, mi, ki sodelujemo tukaj že, in imam občutek, d ajo uporablja vse več ljudi. A obstaja zelo veliko tistih , ki ne verjamejo v nič drugačnega, kot le v razum. Če si zaupaš, jo uporabljš velikokrat, oziroma, ko se ti oglasi. Če si ne zaupaš, nimaš samospoštonanja, samozavesti, ta tihi glasek pokoplješ še preden si sploh dovoli kaj reči.

[andrej]

Imam problem in vprašanja za vas.

 

Imam zelo močno intuicijo. Dogaja se mi da v družbi drugih takoj začutim njihovo razpoloženje, če so mi ti ljudje blizu še toliko bolj. Naprimer če je prijatelj ob meni v stiski ali depresiji sem kaj kmalu tudi jaz. Dolgo sem rabil, da sem te občutke ločil od lastnih. In potem se tu ne ustavi, zaznam zakaj je tako in kaj bi moral tisti storiti. Vendar pa potem nastopi problem.

 

Ne vem kaj s tem početi. Najraje bi vse povedal pa se bojim ali me bodo razumeli, in če, kaj če to zares storijo pa so posledice nepredvidljive ali celo slabe. Stalno se mučim s tem.

 

Ker pa mislim, da je to poseben dar vas prosim za kakšen navset ali vašo izkušnjo.

 

andrej

[nataša]

Imam problem in vprašanja za vas.

 

Imam zelo močno intuicijo. Dogaja se mi da v družbi drugih takoj začutim njihovo razpoloženje, če so mi ti ljudje blizu še toliko bolj. Naprimer če je prijatelj ob meni v stiski ali depresiji sem kaj kmalu tudi jaz. Dolgo sem rabil, da sem te občutke ločil od lastnih. In potem se tu ne ustavi, zaznam zakaj je tako in kaj bi moral tisti storiti. Vendar pa potem nastopi problem.

 

Ne vem kaj s tem početi. Najraje bi vse povedal pa se bojim ali me bodo razumeli, in če, kaj če to zares storijo pa so posledice nepredvidljive ali celo slabe. Stalno se mučim s tem.

 

Ker pa mislim, da je to poseben dar vas prosim za kakšen navset ali vašo izkušnjo.

 

andrej

Andrej, to je zelo poseben dar (seveda pa tudi breme), katerega moraš vsekakor konstruktivno uporabit. Če veš, kaj je osebi v stiski storiti, da se iz nje izvleče, ji - po moje - vsekakor to moraš nekako povedat. V najslabšem primeru tega ne bo storila, v najboljšem boš pa komu pomagal.

Tako, moje skromno mnenje...

 

LP,

nataša

[Susi13]

Andrej, res ti hvala, da si postavil tole vprašanje! O tem premišljujem tudi jaz...

 

Se izpostaviti in kdaj se izpostaviti? Kako se izpostaviti? Komu to povedati, reči in komu ne? Potem pa še tisto: kako lahko jaz to vem...? In še tona drugih vprašanj...

 

Mogoče ti moj odgovor ne bo v prav veliko pomoč (ker je tudi v meni še polno vprašanj, vendar ti ga bom vseeno podala...).

 

Prvi korak meni je bil, da sem to sprejela. Sprejela kot dar v vsakem trenutku. Potem pa izostrenje občutka, kdaj gre dejansko za drugo osebo (ločiti, kaj je moje in kaj ne); in izostrenje občutka, ali "moram" to dotični osebi povedati ali ne. Si si poskusil kdaj ali vizualizirati ali dobiti feeling, če je sploh nujno, da to poveš?

Izhajam iz točke, da smo povezani. Kadar imam občutek, da mi pa ni nujno to izraziti, to samo pošljem preko misli dotični osebi. V kaos, ki vlada v njem/njej. Seveda v trenutku, ko sem v miru oz. v (napol) meditativnem stanju. Brez prisile ali teženja tako, da dotična oseba tega ne začuti. Ni sile...

Trudim se minimalno to izražati, ker je to na nek način vplivanje na človeka. Itak izhajam iz točke: to je samo moje mnenje, odločitev je na tebi, pa vendar... Odgovornost! Odgovoren si, da to izraziš toliko natančno, kolikor zmoreš in poveš toliko, kolikor čutiš, da je "prav". Včasih je to potrebno... Se ti dogaja kdaj, da te tišči v prsih, če ne izraziš? Ali pa glavobol, ki noče ponehati, četudi bi pojedel škatlo tablet? Meni se to ponavadi dogaja točno v trenutkih, ko sem postavljena pred dejstvo: POVEJ!

 

Ljudem, ki so mi blizu in me poznajo malček bolje kot ostali, to povem veliko lažje kot drugim. Vem, da tega ne bodo vzeli kot napad ali soljenje pameti - ker itak to ni to. Gre le za to, da "vedeti nekaj". Ne gre za ego... Daleč od tega!

 

Se mi zdi, da bi lahko še pa še pisala na to temo... Pa bo dovolj.

 

Prosim lepo, zgoraj napisano je moje dojemanje in moj pogled.

 

No, tole bi še dodala: recept ne obstaja, odgovor (enostaven in vedno pravilen) tudi ne. Vprašanje je, koliko si zaupaš in koliko si se zmožen izpostaviti... - vsaj meni je bilo to glavno. Vprašala sem se: mar je mnenje drugih res toliko pomembno...?

 

Kakorkoli že, želim ti veliko uspeha na Poti, ki jo hodiš!

 

Suzana

[free]

Nagib!

Stori po nagibu!

Ce se vmesavas si morda delas karmo?

Ce storis po nagibu pa si jo morda ne.

Zaba skoci in ima v zraku cas razmisljat kam bo padla...

in se ne obremenjuje ze pred tem ali je prav ali ne ter

zgublja energijo ker se zapleta v betaniziranje, nauceno

in pravila. morda.

Sem mev podobne probleme dolgo casa...zelo neekonomicno...

stori pac... pred seboj vidis bitje luci v zagati, problemih,

cutis pomagati in pac pomagas. vcasih je primerna preprostost,

diplomacija, poslusanje, in dvig energije.

pades v njegove probleme in sta 2 z nisko energijo.

obdrzis v sebi obcutek za sirino, kot, da nisi le v tistem

prostoru, distanca a kljub temu tukaj in sedaj.

hkrati cloveka poslusas ne sodis. morda si v sebi

celo zapojes kaksen komad, ki ti dvigne energijo.

 

Ja. Pa sveti ti, ce ze oni ne! Ko bos od sebe dajav najboljse

in svetil, bos energijo razsiriv naokoli, morda.

Morda sploh ni potrebno, da se ukvarjas z drugimi,

temevec le si in si vesev :)morda potem sami pridejo do

tebe v v eri razresitve njihove situacije.

pravzaprav preprosto a ne!?

ce pride nekdo v disko kjer vsi densajo, zurajo imajo dvignjeno

energijo mu ostane le, da se prikljuci ali gre, nekako morda .

[andrej]

Hvala vsem za tele misli, zelo mi pomagajo.

 

Suzi točno vem kaj govoriš, ni sicer glavobol mi pa srce razbija malo preveč, da bi bilo normalno v takih situacijah. Ravno sedaj sem v neki taki situaciji poskušam se izraziti povedati pa ne vem če delam prav. Poslušam in najraje govorim o lastnih izkušnjah, poskušam ne pridigati, zelo težko pa dam konkrweten nasvet se preveč bojim posledit. V tem primeru ne vem kam bo vse skupaj šlo. Se pa učim prepuščati in ločiti od problemov drugih, konec koncev, če s svojimi besedami sprožim neko dejanje in posledice drugemu je to njegov problem, izbira je njegova.

 

Je pa tudi tako, če je nekdo pripravljen sliši, če pa ne pa ne sliši. Eni prijateljici sem že neštetokrat povedal kaj si mislim in kaj je njen problem, vedno znova reče. prav imaš pa nič, še vedno se vrti v krogu. Tudi prav, jaz sem povedal svoje.

 

Velikokrat pa se pojavi dvom ali zares to vem ali je vse samo v moji glavi ali kaj. Moram še trenirat.

 

Tudi tebi Free hvala za odgovor, res imam težave v takih situacijah obdržati energetski nivo, ponavadi pridem domov še sam v depresiji namesto, da bi bilo obrato. Gremo v disco!

 

andrej

[pokowc]

andrej; en nasvet, to je naravna občutljivost; sploh pa Zakaj bi se Ti obremenjeval z občutki drugih? zneb se jih .

 

Treba je delati na meditaciji !!!

 

Veš,ko se meni poraja takšno razmišljanje ali vsaj povod za neko tako misel, jih Takoj odženem, ker se nočem ukvarjat s tem, nima smisla se spuščati v detajle; ti si prvi, ki se moraš s seboj ukvarjat, po moje je to naloga, no ja, če pa se že počutiš poklicanega´´, da pač moraš pomagati drugim, pač to počni, samo to vedni, da ne bo zarad tega trpela familja:)

 

živi in dihaj svojo voljo.

 

pokowc

[andrej]

Zdej mogoče zgleda malo kot da hodim po svetu in sodim ljudi in jim pridigam, pa ne gre za to. Gre za to, da sem vedno zatiral te misli in vedenja v sebi, pa imam občutek, da zaradi strahu ne zaradi česa drugega, zato bi rad premagal ta strah in se izpostavil takrat ko mislim da je prav.

 

Sploh pa sem že nekje povedal da imam probleme z izražanjem svoje notranje moči kar se izraža na vseh področjih življenja. Veeeeliko sem že naredil me pa še veeeeeeč čaka.

 

andrej

[pokowc]

kdo preveč zahteva od tebe?

ti?

 

pokowc

[teja]

Andrej, osredotoči se nase in na svojo družino. Poskusi druge odmislit. Je težko, a je tako najbolje. Ne smeš se ubadati z drugimi. Če te bo kdo rabil, ti bo že rekel.

[Susi13]

Ne vem, kako to doživlja in sprejema Andrej, vem pa, kako jaz... Odmisliti, preseči,... Sem poskusila. Poskusila sem biti nekdo drug. Nekdo, ki nima vizij takih in drugačnih. Nekdo, ki mu misli drugih ne zasedajo prostora v glavi. Nekdo, ki mu čustva drugih ne povzročajo problemov - takrat se zaveš, kako pomembno je pravzaprav "ne prizadeti" nekoga. Poskusila sem marsikaj.

Meni se ni izšlo. Četudi se osredotočim na ljudi, ki so mi blizu, to ne poneha. Raste z menoj. Se širi.

 

Jaz druge "rešitve" kot sprejeti nisem videla. Edino to me je pomirilo. To je bilo edino, kar sem lahko storila, ne da bi prizadela sebe. Ne da bi se izdala...

 

In danes: ja, taka sem. In srečna sem, ker mi napolnjuje in zapolnjuje Življenje! Srečna, kajti to sem Jaz!

 

Tako sem oz. doživljam to jaz...

 

Suzana

 

*...trenutek, ko sem...*

[free]

Zdej mogoče zgleda malo kot da hodim po svetu in sodim ljudi in jim pridigam, pa ne gre za to. Gre za to, da sem vedno zatiral te misli in vedenja v sebi, pa imam občutek, da zaradi strahu ne zaradi česa drugega, zato bi rad premagal ta strah in se izpostavil takrat ko mislim da je prav.

Sploh pa sem že nekje povedal da imam probleme z izražanjem svoje notranje moči kar se izraža na vseh področjih življenja. Veeeeliko sem že naredil me pa še veeeeeeč čaka.

andrej

se sem se spomniv:

v kateri hisi imas sonce ob rojstvu?

drugo:

ce imas veliko dela, ki te okupira tudi miselno,

celo, a imas potem cas razmisljati o drugih?

imev sem podobne probleme in se sprasevav kaj je prav...:|

zakljuciv: da itak kakorkoli obrnem, nimam pojma!

ce v neki knjigi prebrav, da si dela karmo ker se vmesava...,

morda res, toda vsi smo eni mali palcki, ki kle skacemo

po tej zemljici in se trudimo ziveti ljubezen... in vsa

tista pravila iz knjig, od modrecev in uciteljev...

zivljenje je tam kjer smo, takrat uporabimo SVOJO

modrost, da dojamemo kaj je nam resnica.- ali da pomagamo,

ali smo tiho, ali skrbimo raje zase in familijo, ali enako

ljubimo vse... ali cutimo, da nekdo potrebuje podporo in damo,

ali se modro drzimo zase... karkoli trdimo je morda neresnica,

ali le resnica nam, malo vemo in morda vcasih dovolj, da si

pomagamo in pomagamo drugim obenem. spet nek rek nam pravi,

pomagaj sebi, da bos lahko drugim, drugi pa, da imej vse enako rad...

 

pomoje: stori kot ti srce veli!!!

[andrej]

Ja, imate prav poslušat je treba srce, pa kaj ko se razum prevečkrat umeša.

 

Še najbolj pa me je Pokowc, ne vem kje je pobral kdo preveč zahteva od mene sem pa ravno včeraj razmišljal o tem, da imam mogoče malo previsoke standarde in zahteve na vseh področjih življenja in še res sem sam najbolj zahteven do sebe. Se moram malo sprostit.

 

andrej

[andrej]

Sedaj sem še enkrat prebral vse tole in zares vam hvala. In ko sem takole prebiral vaše misli mi je prišlo na misel kako lepo je, da si nekdo vzame čas za drugega, pa če tudi samo par besed, res prijazno in svet je tako lepši.

 

Zato tudi razmišljam zakaj pa ne povedati, saj je dobronamerno in konec koncev sem pripravljen tudi jaz posvetiti delček svojega časa drugim in deliti z njimi njihove probleme. V tem pa ni nič slabega, ravno nasprotno. In verjetno, če govoriš s tega stališča tudi nasprotna stran vse skupaj jemlje dobronamerno.

 

andrej

[Tjazy]

Zdravo Andrej

 

Intuicija.. zelo dobra stvar, ki je dana vsem.. samo pojavi se takrat, ko smo uravnoveseni sami s seboj.. ce nenehno zivimo v napetosti in se nikoli ne umirimo, potem je pac ne moremo zaznati. Po mojem je razlika samo v prepoznavanju.. nekateri jo prepoznajo in jo stalno poslusajo, ker vejo da obstaja in da nam je lahko v veliko pomoc, drugi pa niso pozorni na to.. in zato za njih ne obstaja.

Verjamem, da zaznavas energije drugih ljudi (depresijo, zalost, skrb, sreco) in enostavno ves, kaj bi morali storiti, da bi bilo nekaj reseno. Tudi midva z zeno imava okoli sebe kar nekaj ljudi.. sorodnikov in prijateljev, ki jima skusava dopovedati kako in zakaj, ampak sva prisla do spoznanja, da popolnoma nic ne zaleze, ce nekomu kaj govoris.. dokler te ne pride sam vprasat.

Tako, da se strinjam s Tejo.. pac zaznas in ves, kaj naj bi storili.. ampak skoda tvoje energije.. da bi jim dopovedoval, ker ne bo nic zaleglo, dokler ne bojo sami prisli in vprasali.. Ce clovek sam pride k tebi.. potem mu lahko veliko pomagas. In tudi ce zacutis, da isce pomoc in ga je strah vprasat.. tudi taksnim bo zaleglo.. Drugi pa naj grejo po svoji poti.. in bojo poiskali pomoc, takrat, ko bojo oni tako zeleli.