Tukaj in sedaj

[tinka]

o selenca

 

jaz sem te pa sanjala ful.

 

bodi lepo

[smajcica]

Mož je odšel na službeno pot.Predno je odšel sem mu rekla...

 

"do Radgone vozi ti avto.Potem pa lepo prosim prepusti Dimitriju ,da vozi.Na poti doomov pa bodi pazljiv na cesto ,da se vam kaj ne pripeti!"

 

Mož me je tisti trenutek imel malo z noro ,ko češ "kaj bluzim".

 

Zvečer mi javi ,da odhajajo proti domu.Prosila sem ga naj mi na tel poda Dimitrija.Res .Oglasi se Dimitrij.

 

"Lepo prosim ,vozi ti nazaj avto in zelo bodi previden na cesto," ogovorim Dimitrija.Ta tipček je pa zelo vraževiren.In zato je raje on sedel za volan in upošteval moja navodila.

 

Na poti domov se pripeti.Ko so se vračali iz Radgone proti Mariboru na zelo ozki cesti ,se najdeta dva kamijona ,ki prehitevata eden drugega.Ker sta oba bila prepočasna en kamion ni zmogel v pravem času prehitet ,ker mu je nasproti pravilno pripeljal Dimitrij s pasatom.Dimitrij se je tisti isti trenutek spomnil mojih besed in ,ker hvala bogu je tam sama ravnica ,zelo hitro in pravočasno odreagiral in zapeljal na zelenico.En trenutek so bili čist tiho.Na kar Dimitrij reče

"od danes naprej poslušam samo še tvojo ženo"!

Med tem dogodkom ,pa je mene obletel en mrzel pot.Takoj sem začutila ,da se nekaj dogaja.Počakala sem ,da to počutje mine.Na kar pokličem in ,hvala bogu,so se že počasi in previdno vozili proti domu.

 

No jaz na čudo imam kar nekaj takih in podobnih izkušenj.In lahko bi pisala celo noč in se ne bi razpisala...

 

Nazadnje je bila taka izkušnja pred 2 nočmi nazaj...Ko sem se sredi noči zbudila ,ker sem začutila ,da se z očetom nekaj dogaja.In res.Pod nujno je šel v bolnico zaradi težav s srcem....

 

itd....

 

vsak na žalost ali srečo nima tako ,močnih intuicij.je pa res ,da je včasih zelo težko živet z njimi.Ker si nenehno pod nekim pritiskom.Ki velikokrat čutiš ,da se nekaj dogaja.A ne veš od kod izvira.

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>1. ...sem mu rekla... "do Radgone vozi ti avto.Potem pa lepo prosim prepusti Dimitriju ,da vozi..."

2. Zvečer mi javi , da odhajajo proti domu.Prosila sem ga naj mi na tel poda Dimitrija.Res .Oglasi se Dimitrij. "Lepo prosim ,vozi ti nazaj avto in zelo bodi previden na cesto," ogovorim Dimitrija.

3. ... na zelo ozki cesti ,se najdeta dva kamijona ,ki prehitevata eden drugega. ... mu je nasproti pravilno pripeljal Dimitrij s pasatom.Dimitrij se je tisti isti trenutek spomnil mojih besed in ,ker hvala bogu je tam sama ravnica ,zelo hitro in pravočasno odreagiral in zapeljal na zelenico. ...

4. Med tem dogodkom ,pa je mene obletel en mrzel pot.Takoj sem začutila ,da se nekaj dogaja.

Zanimivo. Prepleteno in zapleteno. Opazil sem te stvari:

1) da si ob samih dogodkih, sočasno, imela posebne občutke

2) težko me kdo prepriča, da bi bil mož z Dimitrijem na taistem mestu ceste tisti hip, ko sta se prehitevala tovornjaka, če NE bi govorila ti z možem, kasneje še z Dimitrijem, sploh pa bi imel mož drugačno dinamiko vožnje.

3) Nič ne vemo, kako bi se dogajanja, vsi prihajajoči dogodki, odvijala v prihodnje. Nikdar ne moremo vedeti. Kaj bi bilo , če..., kam bi šla naprej pot življenja.

4) Vseeno se je vse to zgodilo. Hm. Koliko si sama vpletena v dogajanje, ker se brez tvojega pogovora z Dimitrijem po moje ne bi znašli na natanko tistem delu ceste, kjer sta se prehitevala tovornjaka? Ali je bilo predvideno TUDI to, da se boš posebej angažirala v dogajanju?

[Sati]

Ja, res. Če bi vozil njen mož, bi mogoče vozil za sekundo ali dve hitreje in se ne bi mogel nikamor umakniti....mogoče bi vozil sekundo ali dve počasneje in se tudi ne bi imel kam umakniti. Lahko bi se ustavil nekje med potjo in bi mu nekdo drugi priletel nasproti.

 

Morda pa je ona zaznala nekaj "v zraku". Morda je bila možnost nesreče "predvidena" in bi se zgodila na drugi lokaciji, v drugem času in bi njen mož odreagiral drugače. Morda sploh ne bi odreagiral....

 

Jaz pa v te stvari verjamem...In mislim, da je prav, da jim prisluhnemo.

[Piko]

<{POST_SNAPBACK}>Jaz pa v te stvari verjamem...In mislim, da je prav, da jim prisluhnemo.

Ja, nič ni narobe, če jim prisluhnemo.

 

P.S. pri zgodbi ne gre za sekunde. Posebej zato je govorila z možem, posebej še z Dimitrijem. Potem so vsi skupaj pod vtisom pogovora gotovo drugače vozili. Gre za debele minute.

[smajcica]

Še posebno gre za tisti občutek ,ki zazna v tvoji notranjosti že veliko časa prej za neko prihajajočo nevarnost.Le,da vedno nisi sposoben zaznat ,komu je to namenjeno.Ko pa uspeš še to zaznat ,potem lahko k temu veliko pripomoreš.

 

Lep primer so lahko živali.Ki začutijo potres ali večjo nevarnost tudi celo uro ,dve prej in so že v begu pred katastrofo ,ko se mi še mirno sprehajamo po stanovanju in se debelo oziramo za mačko ,ki noro mjavka pred vrati ,ker bi rada čim prej šla iz hiše.

 

Naj povem.Da vsakdo izmed nas ima take in podobne sposobnosti.In ,če bi lahko si vzeli več časa zase ,in se temu malo več posvetili ,bi kaj kmalu spoznali kako močne so naše intuicije.In kaj vse lahko zaznamo.

 

Jaz sem pa opisala enega od dosti primerov ,ki so se meni pripetili v življenju.

[flower]

joj js velikrat nardim kšno paniko kr se mi pač neki zazdi... in pol govorim: a vidš da sm mela prov! ego...

[free]

Jst bi zgoraj opisan dogodek (dimitrij...) rekel, da si ga morda ze prej odsanjala. Zapomnila, spomnila in uporabila - povedala.

-----------

<{POST_SNAPBACK}>Še posebno gre za tisti občutek ,ki zazna v tvoji notranjosti že veliko časa prej za neko prihajajočo nevarnost.Le,da vedno nisi sposoben zaznat ,komu je to namenjeno.Ko pa uspeš še to zaznat ,potem lahko k temu veliko pripomoreš.

 

Lep primer so lahko živali.Ki začutijo potres ali večjo nevarnost tudi celo uro ,dve prej in so že v begu pred katastrofo ,ko se mi še mirno sprehajamo po stanovanju in se debelo oziramo za mačko ,ki noro mjavka pred vrati ,ker bi rada čim prej šla iz hiše.

 

Naj povem.Da vsakdo izmed nas ima take in podobne sposobnosti.In ,če bi lahko si vzeli več časa zase ,in se temu malo več posvetili ,bi kaj kmalu spoznali kako močne so naše intuicije.In kaj vse lahko zaznamo.

 

Jaz sem pa opisala enega od dosti primerov ,ki so se meni pripetili v življenju.

[bigm]

Prerokovanje je težavna reč, še zlasti napovedovanje prihodnosti.

(neznan avtor)

[smajcica]

Mogoče so lahko res sanje pustile kakšno sporočilo...ampak v drugačni obliki,katere jaz njih pomen nisem razumela.

 

Sam ,kaj pol za vsako tako stvar sanjam?

 

To bi mi moral nekdo v zvezde pogledat.Jaz sem sigurna ,da bi tam kaj našel,kar je sedaj vsem nam prekrito...

[bujangi]

tinka,

 

pripoveduješ nam o tvojih doživetjih, pa bi pripomnila naslednje:

človekova OSEBNOST je sestavljena iz mentalne, astralne in fizične ravni, vsaka od njih je sestavljen iz sedmih teles.

prva tri telesa fizične ravni so nam običajno vidne, nadaljne štiri, ki sestavljajo eterično telo, pa spregledamo z razvojem.

takrat z vsemi čuti doživljamo celostneje, globje, mental pa vzpostavlja stik z našim višjim umom, ki je že del INDIVIDUALNOSTI, razpenjajoče se do monade in logosa,

do vedenja,

univerzalnega, ki se nam kdaj pa kdaj razkriva,

iz brezčasja.

 

in na nas je, koliko si dovolimo.

 

[tinka]

o bujangi

 

kako fino ime, sem sla pogledat ravno, kdo bi to bil.

 

hja...meni bi se zdelo zelo napredno glede na moje sposobnosti percepcije,

ce bi lahko videla svoja ( ali od kogaroli ze) prva tri telesa.

kaj sele, da bi cetrto peto in sesto spregledala!!!

vsaka raven ima sedem teles?!

 

aiaiai!

 

 

torej...kako naj se razvijam pa v kaksno smer?

 

bi lahko ob priliki povedala kaj vec?

o monadi, logosu in dovolilnicah?

 

 

pa dobrodosla

[duško]

Piko, zanimiv point.

 

Nosorog, zanima me kje je kaj več o teh dveh tipčkih, ki si jih na začetku omenil. Me zelo zanima. To da si omenil Philadelphia project me pa mal srhlja, ker sem ga ravno zbrisal s komjuterja. Film, opeharjen detajlov, ampak za videt.

 

Nekaj morda mimo teme: kdo ve za nedavne znanstvene dosežke na področju Belega praha. Philosophers stone, Dalijeve slike, holy grail in ostale mojstrovine zgodovine so mogoče prišle na skupno točko. Morda so odkrili element elementov. In ga ni na periodnem sistemu. In ima neverjetne lastnosti. Če je kdo kaj kje bral me zanima njegovo mnenje. Predvsem znanstveno mišljenje bi pomagalo.

 

lp

[mačky]

Pred sedmimi leti sta se z motorjem ubila ena moja sošolka in njen fant. V istem trenutku, ko sta se zaletela sem se spomnila na njiju in tud kraj, kjer se je to zgodilo, sem se mislila mim domov peljat, pa se nikol nisem tam mimo peljala domov, ker je dlje. Uro vem natančno, ker ko so sporočili kdaj je to bilo, je bilo točn tist trenutek okrog enajstih zvečer, ker sem mogla bit vedno doma ob enajstih in je moglo bit točn nekaj minut do. Spomnim se tud, da mi je pot prekrižal nekakšen traktor oz. nekaj podobnega, ki ga nisem mogla prehitet (na skuterju, in nepregleden del ceste) in ko se mi zgodi, da se moram bolj počas peljat padem v eno tako razmišljanje od dolgčasa, ko nekak nisem čist v budnem stanju... Takrat se mi pol večkrat zgodi, da srečam točn tistga, o komer razmišljam ipd. Čudn, tud moj fant pravi, da je bolj skoncentriran na vožnjo pri 300 km/h, pa da vidi s table brat... (Po mojem so tele pravila, in visoke kazni ki so jih postavli tud ful nevarne, men se namreč dogaja, da pri nižjih hitrostih dobesedn začnem spat v avtu...)

[free]

v svojem imenu bolj ali manj, da se ne bo kdo cutu prizadetega ob besedah:

 

Ljudje morda preko dneva NE zadovoljivo dozivljajo sedanji trenutek. Zunaj sebe in v sebi ne vidijo dovolj "lepega" kar izpolnjuje in posledicno prinasa sprejemanje, potesitev, mir in notranjo izpolnitev.

Recimo nekdo sprehod dejansko dozivlja. Ga polni, ga zivi. Nekdo ne more doziveti lepote zunanjosti narave, ker dozivljanje prekriva njegov lasten um.

To, dozivljanje narave, pa ceprav mali del dneva mu daje zagon. In na temu gradi in se uci naprej, biti tukaj.

 

Ali morda kot je rekel Castaneda:

"Edino ljubezen do tega cudovitega planeta zemlja, lahko zbudi clovekovega duha".

Posledicno se zatekajo v nekatere odnose in odvisnosti, potrditve zunaj sebe, izpolnitve in iluzorne potesitve, ki se slej kot prej pokazejo kot iluzija ali prepreka do tega da resnicno dozivljajo izpolnjujoce trenutke v dnevu. Strah, razlicna izsiljevanja in namisljene potrebe ter razlicni okvirji, pa k temu lahko se pripomorejo.

 

Tako se vezava in odvisnost od tistih, ki dozivljajo trenutek se poglablja, kjub temu da se zavedajo da je prekinitev odnosa mozna, se oseba vraca nazaj, saj v realnosti se vedno ne dozivlja lepote zunaj ali znotraj sebe in jo je strah da to vezavo prekine, ceprav recimo ni spostljiva, primerna in ne zadovoljivo napredujoca.

Omislja si vedno nove poti, namisljene potrebe, materialno, hobije in odnose, filme, fantazije, namisljene zelje in sposobnosti, ustvarja nepotrebne probleme in dogajanja v zelji doziveti pomiritev s samim seboj in ziveti trenutek.

 

Tako v tej zavedni ali nezavedni igri gre celo tako dalec, da nekatere iluzije postanejo "resne" in pozabi da je vse "igra", ustvarijo se vezave in ego pozicije glede na zunanje dozivljanje, borba za to, da se nekatere okoliscine, ki povrsno potesujejo praznino obdrzi za vsako ceno, gradi se intelektualni ego, materialni ego, osebnosti ego, telesni ego, ego imidza, ego spolne usmerjenosti, ego drugacnosti, ego novodobnosti, duhovni ego, ego vlog, kot jaz sem zdravitelj, ucitelj, mama, pravi dec, politik, sportnik, uspesnez, znanstvenik, poslovnez, resitelj sveta, kulerik, taksen ali drugacen obvladac, itn.

 

V svoji igri vloge pa se spustijo celo na nivo lazi in toliksnega pomanjkanja samokriticni, da niti sebi vec ne priznajo lastnih dejanskih potreb; v kolikor se jih sploh zavedajo in niso prekrite zgolj z nekim konstantnim custvenim odzivanjem in reagiranjem na vse kar ogroza njihov svet iluzij ali predstavo o svetu in njihovi vlogi v njem.

 

Srecnost in zadovoljstvo najveckrat nista trajna. Verjetno logicno. Zadovoljstvo kot izpolnitev nasih zelja, sreca pa kot morda nekaj kar prihaja iz drugacne izpolnitve ali morda izpolnitve sprejemanja in dajanja znotraj okvirja tukaj in sedaj. biti notranje z zunanjim.

Razumljivo je morda tudi to, da se neka zunanja slika sveta z leti spreminja in tisto kar je bilo "zanimivo", namisljeno in nekoc "realno" sedaj postaja iluzija, obenem pa, se nekatere okoliscine z leti poglablja v dozivljanju, ce smo nek tak privilegij skozi zivljenje znali ceniti in obdrzati.

Hkrati, se v razumevanju iluzornosti zunanje pojavnosti sveta, morda lahko pricnemo obracati vase v iskanju potesitve in miru oziroma biti prisoten tukaj in sedaj. Tisto kar je bilo nekoc dozivljajoce postaja iluzija, ki nas ne zadovoljuje vec, morda z namenom, da to poiscemo v sebi.?

 

Dodajam se eno pesmico iz mojega bloga:

 

NITI KORAKA

 

Najdlje pride tisti, ki ne stori niti koraka.

Prava pot vodi vselej samo noter, noter, noter, noter in nikamor drugam.

Navznoter usmeri korak;

Tega pač ne razume prav vsak.

Smejal se bo, če je bedak.

Prava pot pravzaprav sploh ni pot, ampak stopnišče, ki vodi v novo stopnišče.

Pot gre vselej čez drn in strn in samo navkreber, za spust je pot odveč.

Bolj ko je strma in naporna, višje te pripelje.

In ko naposled prisopihaš na vrh, uzreš pred sabo nove vrhove, še višje in še bolj vabljive.

A tudi ko priplezaš na najvišjo planino od vseh, se zaveš, da se tvoja pot v nebo šele začenja in da si zdaj, ko si na vrhu, pravzaprav na dnu in začetku nekega drugega vzpona, za katerega ti ne zadostujeta niti dva slona.

Pot iz vseh zmot vodi samo not.

 

~ Džemal Abdel Hamza ~

[Daxa]

Pozdravljeni vsi skupaj!

Sama sem velikokrat imela takšne "prebliske", določeno predvidevanje dogodkov - intuicijo, opozorila univerzuma - ali kakor koli bi se že izrazila.

 

Še kot otrok, sem se s tem srečala. No vsekakor me je celo lastna mati imela za čudno, zato sem vse skupaj nekako potlačila v sebi. Enostavno teh misli nisem poslušala.

Porodilo pa se mi je tudi vprašanje, ki me je pravzaprav najbolj blokiralo - pri vsem tem.

 

Ali je možno, da z mislimi, mi ustvarimo dogodek? Mi prikličemo - oziroma smo sokrivci za določeno situacijo?

 

Do svoje avtomobilske nesreče, sem bila prepričana, da smo.

 

Pot od Celja do Ljubljane sem prevozila tisočkrat. Toda tistega dne, sem "morala" pred vožnjo pregledati količino olja, doliti vodo za brisalce, pogledati vodo za hlajenje - skratka nekaj me je sililo, da sem avto pregledala, kot da me čaka najmanj 1000 km vožnje po tuji državi.

Pa vendar tega takrat nisem vzela kot opozorilo. Končalo se je z "totalko" in mojim zlomljenim nohtom. V trenutku, ko nisem imela več občutka da bom obvladala avto, mi je "glas" dejal - Skloni glavo in zapri oči! In ko sem jih odprla, je bilo vsega konec. Razen pleha in nohta, je bilo vse super. Nobenih psihičnih travm, fizičnih poškodb - še spomina ne - bi lahko rekla.

 

Torej, kdaj je intuicija res intuicija in kdaj smo mi tisti, ki z svojim razmišljanjem povzročimo določeno situacijo?

[free]

Zanimivo vprasanje

 

Morda bo nekdo rekel, da smo pravzaprav vedno mi, ker ve kako in od kje ter skozi katere dela nas prihaja intuicija ali vedenje.

V bistvu bi lahko rekel, da je intuicija vedno tu, odvisno le s kako jakostjo smo nastimani na njene frekvence.

V primerih kot si ga opisala, pa verjemam, da imamo tudi osebne vodnike, ki nam pomagajao tudi prek intuinitivnega zaznavanja.

Morda je celo tako, da vec energije kot smo sposobni spraviti skozi sebe, vecja je tudi intuinitivna podpora.

 

...

Torej, kdaj je intuicija res intuicija in kdaj smo mi tisti, ki z svojim razmišljanjem povzročimo določeno situacijo?

[Prabha]

Pozdravljeni vsi skupaj!

 

Torej, kdaj je intuicija res intuicija in kdaj smo mi tisti, ki z svojim razmišljanjem povzročimo določeno situacijo?

 

No, dobro se je izteklo, na srečo:) Ampak,....le zakaj bi se zdaj ubadala z vprašanjem kaj je to intuicija in kdo povzroči dogodek.Mislim, da to sploh ni važno. Bolj se mi zdi pomembna tvoja reakcija, kako si odreagirala, kaj si takrat čutila, kako si se odzvala na tako močne dogodke. Bodi srečna, da si živa, uživaj življenje, ki ti je dano:)

 

Primer: v trgovini čisto slučajno skreiraš v svoji glavi odličen recept , kupiš vse potrebne sestavine, doma skuhaš in ko je narejeno ponudiš družini.Vsi se oblizujejo in veselo jejo kosilo.A se v tistem trenutku sprašuješ kaj je povzročilo dogodek, da si kar tako sestavila recept v svoji glavi? Tudi v tem primeru iščeš vzroke? Ali pa enostavno uživaš pri kosilu in deliš srečo z ostalimi v tistem trenutku?

[Brezo]

Včasih je dobro pogledat dogodke tudi za nazaj, jih preštudirat in povlečt ven lekcijo ki se jo še nisi naučil. In ko se spet zgodi podoben dogodek si pač pripravljen. In ko imaš dovolj znanja, se pač ne obremenjuješ več s takimi detajli. In šele takrat ko se ne obremenjuješ več s preteklostjo, ti razumevanje preteklih dogodkov samo prihaja nasproti.

 

Da si pa tega sposoben moraš pa imeti malo prečiščene podzavestne vzorce. Večina takih, ki govori da preteklost ni pomembna in bla bla bla, pa še sama pri sebi nima poštimanih zadev. Razumsko že pravijo da preteklost ne vpliva na njih. Pogled v njihovo auro pa kaže da so se take stvari vsedle v njihovo podzavest in samo čakajo kdaj bodo prišle na površje. Razumsko že tako funkcionirajo, koliko imajo pa nadzor nad podzavestjo je pa drugo vprašanje.

 

Drugače pa če deluje intuicija to začutiš kot toploto v področju srca ali pa tako kot da se odpre srčna čakra, se zasmeješ, različni občutki v glavi zlasti tam kjer je tretje oko in ajna in še druge podobne stvari, je pa v igri tudi žleza- thymus.

[xyz]

dobra ideja, kuham čaj

[Guest razlika]

Sem si prebrala prvi post, iz leta 2oo5 in na njega gre sledeč post: mene dnevno presenečam jaz. Kako to, da kar vse vem? Ali pa, kako to, da kar neki vse vem? Zato, ker čutila delajo hitreje kot razum. In to zato, ker je čutil več, kot razuma, oziroma delujejo skupaj brez da bi jih razum razdvajal. Nimajo samorefleksije. Samo pičijo. Razum pa vzvratno nekaj osmišljuje in se mu seveda zdi vse skupaj čudno, ampak samo zato, ker ga v danem trenutku ni bilo zraven.

[xyz]

aja, potem ni spomin edini, ki zamuja ?

[Guest razlika]

spomin ne zamuja. samo vklaplja in izklaplja se.

[xyz]

kaj pa vem... zame vse kitajščina

[Guest razlika]

sej, Darwin je že vedel. Ne moreš prepričat samega sebe, da si antilopa, če si hrošč. Počas po drevesu plezam-o. Ma čez 15 let bom vedla.