Trapasta vprašanja

[EnglBengl]

Mogoče, ampak povej mi potem, kako se prav gleda na svet in kaj je definicija "pravilnega" gledanja na svet? Kje je meja med prav in narobe? Če kaj prav vem, na ta vprašanja še nikomur ni uspelo podati zadovoljivega odgovra, zato vztrajam na svojem...

 

 

pa ti resno narobe gledaš na svet.

 

(zzzeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeezzaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaammm seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee)

 

[free]

Nakladas. Ne gre ti Vse narobe!

Zakaj mi gre vse narobe? Pa da vidim, kdo bo tko pameten in kej pametnega pribil na tole...

[EnglBengl]

Nakladas. Ne gre ti Vse narobe!

Kaj mi gre pa prov?

[nimbus]

Mogoče, ampak povej mi potem, kako se prav gleda na svet in kaj je definicija "pravilnega" gledanja na svet? Kje je meja med prav in narobe? Če kaj prav vem, na ta vprašanja še nikomur ni uspelo podati zadovoljivega odgovra, zato vztrajam na svojem...

 

zdej ti bom resno povedu. vzrok vseh težav je subjekt sam. in mi daješ težko vprašanje. zdej, kje je ta subjekt in kako bi lahko gledal prav in kaj to sploh je. ko so naredili prvič lobotomijo so bili izredno začudeni... namesto subjekta so našli en kup mesa. zato pravim, da moj problem ponavadi ni povezan s tem kaj se mi v svetu dogaja, recimo v neposrednem okolju itn., moj problem je kako jaz na to "gledam" in "reagiram", torej, kako ga vidim. ko ga vidim prav prihajam bližje k sebi in s tem k svetu, ko narobe stran od sveta v mračne in negativne misli. tu je zame tisto pozitivno mišljenje. ne, kao, sej bo vse v redu, svet je luškan, cuker-puker, tečaj hitrega branja, poroka, froci pa štalca, ampak dopustiti tistemu kar je, da je in to kot je. aktivna neaktivnost.

 

oprosti, nisem prebral tvojih težav, samo na hitro sem nekaj postnil, kar mi je prišlo pod prste. zdej, če bi napisu, da ti želim vse najboljše ne bi blo kredibilno zato bom reku, da ti želim vse kar pač mora prit.

 

[lia]

ne komentiram sploh...ker meni gre še najbolj narobe

 

 

 

kje pr vragu naj sćaram pocen lap top....bemu sunce...tak rabljen pa da bo delal več ko pet minut

joooooooooooooooooooj

[EnglBengl]

ne komentiram sploh...ker meni gre še najbolj narobe

 

 

 

kje pr vragu naj sćaram pocen lap top....bemu sunce...tak rabljen pa da bo delal več ko pet minut

joooooooooooooooooooj

 

Lia, mogoč ti lahko pomagam klele - kolk pocen? Pošlji na private - do nedelje bom še doma in ti lahko odgovorim.

[EnglBengl]

zdej ti bom resno povedu. vzrok vseh težav je subjekt sam. in mi daješ težko vprašanje. zdej, kje je ta subjekt in kako bi lahko gledal prav in kaj to sploh je. ko so naredili prvič lobotomijo so bili izredno začudeni... namesto subjekta so našli en kup mesa. zato pravim, da moj problem ponavadi ni povezan s tem kaj se mi v svetu dogaja, recimo v neposrednem okolju itn., moj problem je kako jaz na to "gledam" in "reagiram", torej, kako ga vidim. ko ga vidim prav prihajam bližje k sebi in s tem k svetu, ko narobe stran od sveta v mračne in negativne misli. tu je zame tisto pozitivno mišljenje. ne, kao, sej bo vse v redu, svet je luškan, cuker-puker, tečaj hitrega branja, poroka, froci pa štalca, ampak dopustiti tistemu kar je, da je in to kot je. aktivna neaktivnost.

 

oprosti, nisem prebral tvojih težav, samo na hitro sem nekaj postnil, kar mi je prišlo pod prste. zdej, če bi napisu, da ti želim vse najboljše ne bi blo kredibilno zato bom reku, da ti želim vse kar pač mora prit.

 

 

No, ja, tud tko bi lahko gledu na stvar, ja... Čeprav, a ni bistvo človeka ravno v tem, da je subjekt. In subjekt je zato, ker poskuša gledati prav, vendar je težko potegniti mejo med tem, kaj je prav in kaj ne. Ker smo subjekti tako individualni (vsak rešuje težave po svoje), tudi vsak po svoje gleda in reagira, zaradi česar stvari (svet, probleme, samagea sebe itd.) tudi vsak posameznik po svoje dojema. In zdej, kdo pravi, da moje dojemanje ni pravilno in tvoje je?

 

Tvoja želja je pa rahlo bizarna in se izključuje glede na zgoraj povedano - tisto, kar mora priti, bo tako ali tako prišlo, zakaj torej želeti nekaj, kar te tako ali tako čaka? A ni želja v bistvu pozitivna energija, ki jo pošljemo subjektu, čeprav ni nujno, da se uresniči? Zato ti jaz želim vse najboljše, tisto kar mora priti bo tako ali tako prišlo samo od sebe

[kokotec]

A če grem počivat, a bo potem kaj boljš?

 

Ja pa kaj še, zdej bomo pa izležavali, pa gledali u luft, opravki se bodo pa sami od sebe poštimali.

 

Delat pejt, pa ne zabušavi.

 

Mislm...

[kokotec]

Si mela prav. Ni blo čist nč boljš. Zdej grem pa opravt opravke.... a bo pol kej boljš?

 

ma kake, ona meni ona???

 

Kje si še vidla, da se kokotcu ( petelinček ) reče ona?

 

Če bi bla ona bi pisalo Kura.

 

Mislm.

 

A še nisi opravla opravkov?

[EnglBengl]

Sem opravla opravke in moram it spet počivat, ker še vedno ni bolš. A bo sploh kdaj bolš? Ker mogoče je pa že zdaj dobr. Sam da jaz tega ne vem.

 

Razlika, Nimbus ti o sigurn kej tacga pribil, ja... Drgač pa moje mnenje (čeprav mi gre VSE narobe): bo, enkrat bo boljš, pa tud slabš, pa pol spet boljš itd., dokler ne bo na koc sploh nč važn a je boljš al slabš al kokerkol

[nimbus]

Razlika, Nimbus ti o sigurn kej tacga pribil, ja... Drgač pa moje mnenje (čeprav mi gre VSE narobe): bo, enkrat bo boljš, pa tud slabš, pa pol spet boljš itd., dokler ne bo na koc sploh nč važn a je boljš al slabš al kokerkol

 

 

punce... js vm puvem, da je vse ok. bo pršu nov, če gre za tipa, bo pršla nova, če gre za službo. vsebina me sploh ne zanima. so ljudje, ki lahko jamrajo še iz takšne drobcene stvari. ko bo padu dež se postavi nanj. z bosimi stopali stopi na vlažno travo, poglej proti nebu in zapri oči. čuti kako te obliva, kako mrzle dežne kaplje polzijo po tvoji topli gladki koži in kako se ti letna maj lepi na telo. opazuj kako se koža naježi v svoji navidezni obrambi mrazu in kako ti je vseeno ko si prežeta prav do kosti. evo, to je občutek sveta. ne pa delovne knižce, položnice, rojstni listi, poročni listi, zemljiška knjiga, bla, bla, bla.... vse to so jajca. mi smo tu, se čutimo in čutimo svet. nekoč bomo umrli, telo bo propadlo in nas več ne bo. period.

 

[nimbus]

zakaj svet je in nič ni

 

teh mam na zalog, tko, za celo pavlihovo pratko

 

 

[EnglBengl]

 

punce... js vm puvem, da je vse ok. bo pršu nov, če gre za tipa, bo pršla nova, če gre za službo. vsebina me sploh ne zanima. so ljudje, ki lahko jamrajo še iz takšne drobcene stvari. ko bo padu dež se postavi nanj. z bosimi stopali stopi na vlažno travo, poglej proti nebu in zapri oči. čuti kako te obliva, kako mrzle dežne kaplje polzijo po tvoji topli gladki koži in kako se ti letna maj lepi na telo. opazuj kako se koža naježi v svoji navidezni obrambi mrazu in kako ti je vseeno ko si prežeta prav do kosti. evo, to je občutek sveta. ne pa delovne knižce, položnice, rojstni listi, poročni listi, zemljiška knjiga, bla, bla, bla.... vse to so jajca. mi smo tu, se čutimo in čutimo svet. nekoč bomo umrli, telo bo propadlo in nas več ne bo. period.

 

 

No viš, kolk besed je porabu, da je pršu do istega zaključka kot prej jaz (na konc ni nč več važn...)

[nimbus]

No viš, kolk besed je porabu, da je pršu do istega zaključka kot prej jaz (na konc ni nč več važn...)

 

z besedami prihajamo v svet,

.

.

.

in preko njega nazaj k sebi.

 

[EnglBengl]

Seveda, saj tudi v Bibliji piše: "Najprej je bila beseda..."

[nimbus]

Neee v bibliji piše, najprej je bil nič. Sam ljudje rabimo besede, pa smo si vse skupaj narobe interpretirali. Ni prve črke. Pol je pa samo še bla bla bla.

 

Trapasto, ampak vseeno, zakaj živim v pisarni?

 

saj ne živiš v pisarni, tam prebivaš. človek živi v duhu.

 

Piše... v začetku je bila beseda in beseda je bila pri bogu in beseda je bila bog. ta je bila v začetku pri bogu. vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo. v njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudem. in luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.

 

janezov evangelij

 

heidegger pa pravi, da je beseda v bistvu način bivanja biti (tubiti) in zato ni njen original, temveč samo korelat. s tem ko govorimo iščemo sami sebe, vendar posredno preko govorice in ne direktno, kao, grem mal k seb na obisk. in se tu strinjam. zato je vse govorjenje, ki ne pripelje do spoznavanja samega sebe, nakladanje tja v tri krasne. kdo s kom hod, kolk frocev majo itd. to je v bistvu 99 posto s čim se ljudje bavimo.

 

[EnglBengl]

saj ne živiš v pisarni, tam prebivaš. človek živi v duhu.

 

Piše... v začetku je bila beseda in beseda je bila pri bogu in beseda je bila bog. ta je bila v začetku pri bogu. vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo. v njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudem. in luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.

 

janezov evangelij

 

heidegger pa pravi, da je beseda v bistvu način bivanja biti (tubiti) in zato ni njen original, temveč samo korelat. s tem ko govorimo iščemo sami sebe, vendar posredno preko govorice in ne direktno, kao, grem mal k seb na obisk. in se tu strinjam. zato je vse govorjenje, ki ne pripelje do spoznavanja samega sebe, nakladanje tja v tri krasne. kdo s kom hod, kolk frocev majo itd. to je v bistvu 99 posto s čim se ljudje bavimo.

 

 

Ekolala, sej sm vedla, da mam prov

 

Ampak veš kaj, Nimbus, glede življenja v pisarni - tuki bi pa razlika lahko imela prov - po svoje, ker tudi v svetu in življenju samo prebivamo..., a ni tko? In ker prebivanje velikokrat enačimo z življenjem (duha zanemarjamo, ker nam je predaleč, preveč abstrakten in nas ne boli - no vsaj mislimo si tako), potem lahko rečemo, da živimo v pisarni... Pa še, kaj pa če naš duh izgleda kot pisarna? (a je to dost neumno vprašanje za sem notr??? )

[EnglBengl]

No ja, zdaj bom pa, vsa intelektualno iznemogla in skrušena postavla še eno trapasto vprašanje. Al pa ne. Ne bom ga postavla. Samo mislila si bom svoje. :fiju:

 

Na misli pa tut jest lahko samo še "žvižgam"

[nimbus]

no, bom dau pa jaz trapasto vprašanje.

 

če je potemtakem duh abstrakten in od nas preveč oddaljen, da ga ne boli, kdo pa potem prebiva v pisarni, če že ne duh

 

ego

 

človek prihaja v svet z besedami. in namesto, da bi z njimi in preko njih prišel nazaj k sebi, na tem svetu, svetu pojmov, abstrakcij in univerzalizacij, svetu pisarn, delovnih knjižic in družbenih pravil, ostaja. njegovo temeljno občutje tega sveta je tesnoba.

 

[EnglBengl]

Kero si bova zažvižgali?

 

Predlagam to

 

Evo že žvižgam (mal sicer fušam, ampak po moje bo kr dobr )

[EnglBengl]

no, bom dau pa jaz trapasto vprašanje.

 

če je potemtakem duh abstrakten in od nas preveč oddaljen, da ga ne boli, kdo pa potem prebiva v pisarni, če že ne duh

 

ego

 

človek prihaja v svet z besedami. in namesto, da bi z njimi in preko njih prišel nazaj k sebi, na tem svetu, svetu pojmov, abstrakcij in univerzalizacij, svetu pisarn, delovnih knjižic in družbenih pravil, ostaja. njegovo temeljno občutje tega sveta je tesnoba.

 

 

, res trapasto vprašanje Ne, ampak zdej pa res še eno vprašanje: ko te nekdo vpraša: Ej, kje si pa ti doma? A rečeš, da si doma v duhu, al mu odgovoriš, ne vem , rečva: Na petkovi 13, pa ti? Sej ti dam prov glede duha, ampak povedat čm sam to, da ljudje prebivanje velikokrat enačimo z življenjem in sploh več ne ločujemo med domom in prebivališčem, a ni tko?

[janko]

Sam jaz res v pisarni živim. Sem najela stanovanje, ki je bilo včasih pisarna. Štekarjev še pa još. In nekih še dodatnih priključkov, ki jim ne pripisujem nobene vrednost. Za štekerje sem pa hvaležna. Moj mali biro. In dve ogrobni pisalni mizi.

 

Tesnoba pa itak. In to od nekdaj. Jaz sem mislila, da bo pisarna pomagala, ampak ne pomaga. Pomaga vse kaj drugega. Pisarna pa ne. Ja. Težka je, težka. Če bi vsaj dobila odgovor na trapasto vprašanje. In ga ne bom. K vem.

 

veš K...

[dayo]

Drgač pa moje mnenje (čeprav mi gre VSE narobe): bo, enkrat bo boljš, pa tud slabš, pa pol spet boljš itd., dokler ne bo na koc sploh nč važn a je boljš al slabš al kokerkol

In temu se reče nirvana.

[EnglBengl]

Sam jaz res v pisarni živim. Sem najela stanovanje, ki je bilo včasih pisarna. Štekarjev še pa još. In nekih še dodatnih priključkov, ki jim ne pripisujem nobene vrednost. Za štekerje sem pa hvaležna. Moj mali biro. In dve ogrobni pisalni mizi.

 

Tesnoba pa itak. In to od nekdaj. Jaz sem mislila, da bo pisarna pomagala, ampak ne pomaga. Pomaga vse kaj drugega. Pisarna pa ne. Ja. Težka je, težka. Če bi vsaj dobila odgovor na trapasto vprašanje. In ga ne bom. K vem.

 

 

Ne, Razlika, ti tam prebivaš

 

(blagor ti za štekarje - jest mam tolk podaljškov in priključkov, da bodo po sobi počas sam še kabli )

 

Tole tvoje trapasto vprašanje te pa res muči, kaj? Škoda, ker ti ne mormo pomagat in se zdimo še bolj trapasti, ker ugibamo, kakšno je to tvoje trapasto vprašanje... (al sem pa jest kej spregledala )

 

 

 

In temu se reče nirvana.

 

Nirvana, opitost, otopelost... maš več takih stanj...

[nimbus]

, res trapasto vprašanje Ne, ampak zdej pa res še eno vprašanje: ko te nekdo vpraša: Ej, kje si pa ti doma? A rečeš, da si doma v duhu, al mu odgovoriš, ne vem , rečva: Na petkovi 13, pa ti? Sej ti dam prov glede duha, ampak povedat čm sam to, da ljudje prebivanje velikokrat enačimo z življenjem in sploh več ne ločujemo med domom in prebivališčem, a ni tko?

 

vem kaj hočeš povedat in seveda ti dam prav. no, jaz ti pa hočem povedat, da se ravno v teh vsakdanjih banalnostih skriva nek globlji pomen, na nek način tudi naše pravo bistvo, ki ga pri površni obravnavi enostavno spregledamo. seveda se poistovetimo s telesom, to ni še nič, ljudje se poistovetijo s hišo, pravijo moja hiša, moja zemlja, moj avto, moje felge. vse to sprejemamo ravnodušno in samo po sebi razumljivo. in vendar kaže na stanje našega duha. kompletna potopljenost v ego. mene je pustila, jaz sem nesrečen, meni je figo pokazu, jaz sem zgubil službo itd. duh pa meditira zadaj in sem mu j*be. v bistvu čaka, da pridemo k seb in se začnemo spet poslušat. da postanemo spet operativni in lahko nekaj naredimo.