Kako znati sprejeti

[Mihela]

Tjazy, ne verjeten je ta tvoj pogled, vsakič znova me preseneti.

Čeprav vem, da je blizu resnici, ker uči spontanost in ne sodbe...

Vendar nas poskusi razumet, nas ki še živimo z nekimi "moralnimi predspostavkami", kako težko je to, kar govoriš, dojeti.

 

Vrag sej se še rima.

 

Meni je nekdo, ki ga cenim, rekel, poskusi enkrat, dvakrat, trikrat in če ne gre z lahkoto v isto smer, brez zamer,odideš v svojo smer.

 

Nobenega žrtvovanja. Koga pa žrtvuješ? Sebe? Vprašanje, saj v svojih očeh igraš vlogo "moralnega". Njih? mogoče, pa je za njih čas, da gredo sami naprej, ker je tako bolje.

 

Vendar , da bi človek lahko živel na drugi strani morale in pravil, rabi nek mir in tišino, da lahko sliši, kam ga vodi življenje.

 

Jaz tega nisem povsem sposobna, kdaj pa kdaj.

Mislim, da en del mene noče zrušiti sisteme in gledati resnici v obraz, le ta je močna, jasna, glasna in to vodi naprej. Mogoče si še zelo želimo ostati znotraj sistema, ker nam je le ta zelo znan in s tem domač.

 

Mihela

[cigancica]

Jaz tega nisem povsem sposobna, kdaj pa kdaj.

Mislim, da en del mene noče zrušiti sisteme in gledati resnici v obraz, le ta je močna, jasna, glasna in to vodi naprej. Mogoče si še zelo želimo ostati znotraj sistema, ker nam je le ta zelo znan in s tem domač.

Mihela

sposobna si ziher,kot vsak od nas.

ce en del tebe noce zrusiti sistemov in resnici gledati v obraz....hm...komu pol gledas v obraz?ce ne gledas resnici,gledas lazi.pa sej to je to.ce bi se vrnila k svoji prvotni popolnosti bi razumela sebe in druge na popoln nacin in nasla mir,tisino tudi v najvecjem kaosu.

tjazy-ja pa tezko dojemas ker se trudis ga razumeti.to ni stvar truda.enostavno je ,da bolj ne bi moglo biti,a le ce tako cutis. xrosex

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>A si ti aranzer, ko tko v vato zavijas?

 

Ce obstaja nekaj, kar je za preseci.. potem mora nujno obstajati nekdo, ki ga to moti.. ker ce hoces nekaj odpraviti, si moras to nujno ogledati v ogledalu, drugace ni nonene potrebe, da bi to odpravil.. niti se ti ne bo sanjalo, da je to sploh problem..

 

Ce si z nekom v sozitju.. in verjames, da bosta to presegla.. bo trajalo neskoncno dolgo.. ce se bo sploh kdaj kam premaknilo.. ker kje pa je tisti faktor, ki te zene naprej? Je le hinavscina.. in ce jkaj ne maram.. tega ne maram.. 

Povej mi clovek.. kaj te muci.. nobenega hinavskega sozitja ne rabim.. samo zjasni se po najkrajsi mozni poti.. poslji me v .....  Itak ti ne bom zameril zaradi tega.. zato mi tudi odpuscati ne bo potrebno..

 

Vidis v cem je idiotizem odpuscanja?

strinjam se.ampak"itak ne bom zameril,zato mi tudi odpuscati ne bo potrebno"to naprimer pri meni velja ze dolgo,ne pa od vedno.v otrostvu nisem o tem razmisljala in ostala je kaksna skrita zamera,ki sem jo kaseje odpustila.bila je in osvobodila sem jo.zdaj pa jih ni in ni potrebno odpuscati.

[Tjazy]

Sem pa vceraj nemo poslusal.. in se cudil TVju.. kjer so nakladali, da je papez pomahal skozi okno.. nekaj zabrundal , kar so poimenobvali.. "blagoslov" x!x .. in mnozica je bila pomirjena.

 

Vam to kaj pove?!

 

Ker je to ravno v temi.. kako nas moti in ne moti.. nisem to napisal, ker bi me to motilo.. zabavalo me je res.. in to ZELO.. mogoce zato, ker ne razumem tega "visjega" spirituizma..

 

Kaksno neki bo nadaljevanje te zgodbe!

 

Aha.. potem pa je baje sporocil, da se nadaljuje svoje poslanstvo.. v tem trenutku, pa sem preprican, da se je tudi Bog nasmehnil in kaksno solzico spustil..

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

Vsak tvoj stavek je logično pravilen. Postaviš tezo in se v nadaljevanju strinjaš sam s sabo.

[Marsa]

... ma saj... ne smes prevec zapet za Tjazyja, ki je v bistvu zelo kul, pa ceprav sem clo sama mu tudi ze nekoc 'ocitala' hladnost...

Ni pa 'na noz', ves, Tjazy... cist lepo se lohk z njim spelje zadeve...

Sam mal provocira...

ne da ne misli resno tega... ampak... potencira, stopnjuje, balansira...

To razumem, jaz sem tud mal taka...

 

Sva se ze 'sklala' s Tjazyjem v chatu pred leti... pa vedno je bil ok 'boj', brez kaksnih 'nizkih udarcev'...

Vedno torej cist fajn stimulacija za razmisljat (ce se ti pac da), ceprav je vcasih duhamorno, ker njemu je to igrica, cist uziva, nekdo pa vzame prevec resno, cist zapne in tko...

skratka... nocem bit pokroviteljska, 'uredniska', kaj jaz vem.... kao zdaj bom jaz povedala, kako je in kaj... ... ampak vseen...

Vcasih takele debate nekam pol zaidejo, brez veze... kar v ene smeri...

Vcasih tako mora pac bit, vcasih pa je splet brezveznih okoliscin in bi se dalo komot izognit nadaljnjemu... predrkavanju recimo.

 

Mi je pa dost vseen, se tud kaj hujsga smo prenesli in prenesemo, tako da ne gre za kaksno mojo (urednisko ali drugacno) 'obcutljivost'..

 

Preprosto se nima smisla 'kregat' pa tko...

 

Ker - zanimivo, tema je - kako se nauciti sprejeti?

Recimo tako.

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>To se ne da sprejeti in niti ni naravno, da bi to sprejeli.. ker v cem je potem smisel zivljenja v druzbi?

Seveda lahko spravis EGO na tisoco potenco in potem se potrepljas po prsih in reces... sprejel sem.. ampak v trenutku ko si kao sprejel, NISI sprejel, ker ze to zavedanje, da si sprejel je pokazatelj, da se zavedas tistega, kar bi te motilo, in ze ce se zavedas pomeni, da nisi sprejel nicesar.

Sprejeli smo da je vsak vecer noc.. ker se niti ne zavedas, da je kaj za sprejeti, ko pride noc.. ne reces si.. uuu poglejga zlomka.. spet je noc prisla.. kaj naj zdaj naredim??? Ah sprejel jo bom.. 

Taksno kao sprejemanje je sam blef in laganje..

Ko se zavedasm, da drugi pocne nekaj, kar te moti.. tega ne bos nikakor resnicno sprejel.. mozno je samo z EGOjem kar pa najslabsa varianta..

Ko se sploh ne zavedas, da drugi pocne nekaj.. ko niti ne opazis.. takrat ni vec tvoj problem.. in spet ni kaj sprejeti.

Sprejemanje je meni cudno in narazumljivo.. v bistvu je podoben idiotizem kot odpuscanje..

 

 

Hahaha, ti si pa res model, Tjazy

 

Zraven tebe se verjetno vsak običajen človek slej ko prej mora počutit idiot al pa pomisli, da si to mogoče ti, ko mu vzvišeno in velikokrat povsem neživljensko poveš svoje mnenje, med drugim pogosto tudi, da je vse za kar se trudi ali se morebiti želi potrudit z dobrimi nameni (ker je samo človek z vsemi "pozitivnimi in negativnimi" lastnostmi) le "filanje" njegovega ega.......

 

Jaz sem čisto navaden človek. In želim se naučiti sprejeti to lastnost tako, da bom z njo znal živeti in mi ne bo pretirano krhala dobrega odnosa s tem človekom. Predvsem pa, da me ne bo jezila, žalostila in pahnila v malokateri, kot kasneje vidim, nepotreben prepir........In to je vse. Če bo mi k temu pomagal ego, mu bom samo hvaležen......Ampak sam ne razmišljam o tem, da bi mi tako sprejemanje prineslo zanesenost "kako sem jaz dober in oh ter sploh", želim samo, da ne bi pretirano moteče vplivala name. Name. Da me ne bo več vznemirjala, jezila, žalostila. Mene. Ego. Da bi jaz temu človeku spremenil, spreminjal ali celo odpravil to lastnost - ni mogoče. Le sam si jo lahko. Lastnost bo me pa, takšnega kot sem, vedno motila, pa na sreč zlo verjetn le ni dokoncživljenska

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>A si ti aranzer, ko tko v vato zavijas?

 

Ce obstaja nekaj, kar je za preseci.. potem mora nujno obstajati nekdo, ki ga to moti.. ker ce hoces nekaj odpraviti, si moras to nujno ogledati v ogledalu, drugace ni nonene potrebe, da bi to odpravil.. niti se ti ne bo sanjalo, da je to sploh problem..

 

Ce si z nekom v sozitju.. in verjames, da bosta to presegla.. bo trajalo neskoncno dolgo.. ce se bo sploh kdaj kam premaknilo.. ker kje pa je tisti faktor, ki te zene naprej? Je le hinavscina.. in ce jkaj ne maram.. tega ne maram.. 

Povej mi clovek.. kaj te muci.. nobenega hinavskega sozitja ne rabim.. samo zjasni se po najkrajsi mozni poti.. poslji me v .....  Itak ti ne bom zameril zaradi tega.. zato mi tudi odpuscati ne bo potrebno..

 

Vidis v cem je idiotizem odpuscanja?

 

 

 

Kaj tako brezveznega. Prav žal mi je, da moram to napisati, ker te rad berem. Tudi jaz ne maram hinavščine, sam mi pa mal nanjo dišijo tvoji posti.

 

Pih. Reagiram kot avtor teme: če misliš, da spadam med ljudi, ki ne povejo jasno in glasno kaj jih moti, sem bom počas vprašal o tvoji sposobnost (ne-površno) prebirati poste drugih ljudi......

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}>sem nekje prebrala misel, ki mi je dala snov za glodanje - tisto, kar nas v drugih najbolj moti, je lastnost, ki si jo ne priznamo....

 

Tudi mogoče. V mojem primeru ni tako. Sam sem bolj ekspert, da se zaradi lastnega nezadovoljstva ušpičim na motečo lastnost drugega In tega si ne želim. Nočem. Včasih rata, včasih ne, intervali, jaz pa bi rad trajnost, dost mi je....Bo mi še kje začel ego trpet, če mi ne rata...

[lia]

Svet je zrcalo, v katerem vsakdo vidi svoj obraz...

 

 

Okoli vseh dreves se lahko loviš.

Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.

Na nobeno se ne naslanjaj!

 

Ne veš katero je trhlo,

nagnito,

spodkopano,

spodžagano.

Lahko padeš.Hudo.

A to ni najhujše.

Huje je, ker potem sumiš,

da so vsa drevesa trhla,

nagnita,

spodkopana,

spodžagana.

 

In nenadoma si tako žalosten

in sam.

 

 

PROBLEM POSTANE MAJHEN, ČE SE MU NASMEHNEMO,

POSTANE LAHEK, ČE GA PODCENJUJEMO,

POSTANE NEZNATEN, ČE SE ZAVEDNO NE ZMENIMO ZANJ

IN IZGINE, ČE SE Z NJIM SPRIJAZNIMO.

 

SPRIJAZNI SE S SVOJIM ŽIVLJENJEM.

SPREJMI GA TAKEGA KOT JE.

DANES. SEDAJ.

DA NE ZGREŠIŠ ŠE TISTEGA DROBCA SREČE,

KI ČAKA NATE

[free]

Torej od zdej naprej bos vse pustila kar dogaja na forumu

-------

...

Ker - zanimivo, tema je - kako se nauciti sprejeti?

Recimo tako.

[free]

Hja, sem malo premisljeval kaksen bi bil nacin, kako bi situacijo razlicnih mnenj postavil na trdnejsa tla, na nek nacin: Tako, da bi (v temah kot je ta), recimo vsakdo odkrito povedal, kaj je njenu najtezje glede na vprasanje oz. tematiko teme (1 ali 2 stavka, konkretno). Potemtakem bi bilo verjetno 'drugace' debatirati! ali, pa bi enostavno ostali tiho

[Natasha]

<{POST_SNAPBACK}>Svet je zrcalo, v katerem vsakdo vidi svoj obraz...

Okoli vseh dreves se lahko loviš.

Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.

Na nobeno se  ne naslanjaj!

 

Ne veš katero je trhlo,

nagnito,

spodkopano,

spodžagano.

Lahko padeš.Hudo.

A to ni najhujše.

Huje je, ker potem sumiš,

da so vsa drevesa  trhla,

nagnita,

spodkopana,

spodžagana.

 

In nenadoma si tako žalosten

in sam.

PROBLEM POSTANE MAJHEN, ČE SE MU NASMEHNEMO,

POSTANE LAHEK, ČE GA PODCENJUJEMO,

POSTANE NEZNATEN, ČE SE ZAVEDNO NE ZMENIMO ZANJ

IN IZGINE, ČE SE Z NJIM SPRIJAZNIMO.

 

SPRIJAZNI SE S SVOJIM ŽIVLJENJEM.

SPREJMI GA TAKEGA KOT JE.

DANES. SEDAJ.

DA NE ZGREŠIŠ ŠE TISTEGA DROBCA SREČE,

KI ČAKA NATE

 

 

Lia

[Mick]

Velik zanimivih komentarjev. Pa Mihela mi vedno, ko se oglasi, pade v učke Tud Tjazijevi so mi zanimivi, nimam odpora do njih, samo po moje pač niso realni......se sicer tud pogosto približajo srži problema, sam rešitve pa nobene tuzemeljske, objektivne za realni, sedanji svet, katerega sem tud sam en zlo mickeni delček.....

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Maš pa dober občutek za intervencijo   

Thanx, no, se kar, kakor kdaj, pa kolikor hitro opazim, pa odvisno je tud od 'vpletenih'...

 

<{POST_SNAPBACK}>Torej od zdej naprej bos vse pustila kar dogaja na forumu   

-------

Mah saj v bistvu ze kar pustim, se ti ne zdi?

Mal kenjam pac, radi reda...

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Hahaha, ti si pa res model, Tjazy 

 

Zraven tebe se verjetno vsak običajen človek slej ko prej mora počutit idiot al pa pomisli, da si to mogoče ti, ko mu vzvišeno in velikokrat povsem neživljensko poveš svoje mnenje, med drugim pogosto tudi, da je vse za kar se trudi ali se morebiti želi potrudit z dobrimi nameni (ker je samo človek z vsemi "pozitivnimi in negativnimi" lastnostmi) le "filanje" njegovega ega.......

 

Jaz sem čisto navaden človek. In želim se naučiti sprejeti to lastnost tako, da bom z njo znal živeti in mi ne bo pretirano krhala dobrega odnosa s tem človekom. Predvsem pa, da me ne bo jezila, žalostila in pahnila v malokateri, kot kasneje vidim, nepotreben prepir........In to je vse. Če bo mi k temu pomagal ego, mu bom samo hvaležen......Ampak sam ne razmišljam o tem, da bi mi tako sprejemanje prineslo zanesenost "kako sem jaz dober in oh ter sploh", želim samo, da ne bi pretirano moteče vplivala name. Name. Da me ne bo več vznemirjala, jezila, žalostila. Mene. Ego.  Da bi jaz temu človeku spremenil, spreminjal ali celo odpravil to lastnost - ni mogoče. Le sam si jo lahko. Lastnost bo me pa, takšnega kot sem, vedno motila, pa na sreč zlo verjetn le ni dokoncživljenska

pa te je ta lastnost motila ze na zacetku odnosa ali se je pojavila kasneje?

pa se to ,ali te ta lastnost moti tudi pri drugih ljudeh ali samo pri tej osebi?

[Mick]

Pojavila se je kasneje. V bistvu je z mojim odraščanjem vedno bolj pridobivala na pomenu. Motila bi me lahko tudi na drugih ljudeh, samo ne bi imela vpliva na moj lajf, zato se s tem ne bi obremenjeval.

 

Saj v bistvu tu ni pomebno kaj mene tare.....katera konkretna lastnost. Sam bi se rad naučil sprejeti moteče lastnosti meni zelo ljubih ljudi v takšni meri, da me ne bi jezile, vznemirjale, žalostile, spravljale v položaj, ko postanem iz revolta tud "težek" k kanon. Rad bi znal sprejeti to lastnost in se ukvarjati z drugimi stvarmi, ki so prav tako sestavni del najinega odnosa. Pa ne zmorem. Kot da sem se znašel v labirintu iz katerega nikakor ne najdem.....

[lia]

Podzavest.....igrice....edina rešitev, da ozavestiš in prekineš igrico....najboljša rešitev s humorjem.....

[astra]

Bom jaz bolj konkretno...

 

Mene je totalno spravljalo ob živce, ker moj gospod ni znal priti domov ob dogovorjeni uri. Ga pokličem, pravi, pridem ob 4h, pripravi kosilo...jaz se vržem med lonce, njega nikjer. To se je ponavljalo konstantno, iz službe, če je šel na tenis, na pir, v avtopralnico, kamorkoli...domov je prišel, ko je pač prišel, ne pa takrat, ko sva se zmenila.Iz tega sem začela delati tak problem, da sem v bistvu vse težave obesila na to.Da me ne spoštuje,da me nima rad, drugače bi pomislil, kako mi je, ko ga čakam, da ne ceni mojega dela, da nima občutka za družino, da smo mu odveč, ker ga omejujemo...no, svašta... :xx!:

 

potem smo začeli živeti v nekem krču...čim ga ni bilo ob dogovorjeni uri...je že bila panika.Povesila sem nos, jokala, grozila...metala kosilo v straniščno školjko, ker ni prišel ob uri..v glavnme, zdeko se mi je, da je cel najin odnos odvisen samo od tega, če se bo držal pravil...Pa se jih ni, jasno.

 

Potem pa sem nekega trenutka naredila preskok v glavi... ..in spoznala, da je to MOJ problem, ne njegov...

 

Najprej sem se potrudila, da nisem reagirala, potem pa sem sčasoma razumela, v čem je problem, da sem predvsem jaz tista, ki hoče dirigirati, kako bomo živeli...da ura sploh ni point, da je point drugje...da sem se za to samo zakačila...

 

Ko sem to priznala sama sebi...je bilo takoj drugače...

 

s tem, ko sem nehala postavljati pogoje...se je vse spremenilo...najin odnos, pa tudi prihajanje domov...nikoli več ne čakam, tudi če smo s kom dogovorjeni, rečem, pridemo ob x..samo nisem še čisto prepričana, kdaj pride...recimo, pridemo, ko pride...JAZ ne dovolim, da se vežemo na neko uro, ker to lahko pomeni, da bom slabe volje, če se mu zatakne s časom...

 

Prav hecno je, ko frendice komentirajo, kako bi njih spravilo ob živce, če nikoli ne bi vedele, kdaj pride...jaz pa sem s tem osvobodila predvsem SEBE...ne toliko njega...ker se jaz več ne počutim vezana in žrtev, na nek način...ki mora biti doma ob uri, da pripravi kosilo...

 

To je nekako tako, kot z otrokom, rada te bom imela, če boš tak in tak...v glavnem, tak, kot jaz hočem...pa to seveda ne gre....

 

Biti pošten predvsem do sebe...si pojasniti, zakaj nam natanko ta lastnost toliko pomeni...odgovor bomo kmalu našli...in verjetno nam ne bo všeč...

 

Astra

[Mihela]

Astra.

[vasudeva]

<{POST_SNAPBACK}>Seveda lahko spravis EGO na tisoco potenco in potem se potrepljas po prsih in reces... sprejel sem.. ampak v trenutku ko si kao sprejel, NISI sprejel, ker ze to zavedanje, da si sprejel je pokazatelj, da se zavedas tistega, kar bi te motilo, in ze ce se zavedas pomeni, da nisi sprejel nicesar.

 

imel sem isto sranje glede tega. včasih še ga imam..

ko se zavedaš v sebi vzorcov, je to že velik korak. ni pa še vse. del zavesti, ki jo uporabljamo je glede tega problematična. saj začne avtomatsko stvari tlačit nazaj v nezavedno. in spet ni nič rešeno. zavedat se treba, da nič tlačit. naj pride in gre.. človek si lahko nonstop ponavlja ''sprejel bom'' to pa je le samo beseda in nič drugega. vsak nekako sam mora začutit tapravo sprejetje.

mene je ogromno časa mantrala napetost na fizičnem področju; nesprejemanje, beg od sebe itd.. tukaj vam lahko povem, da ni pomagalo čist nič razen razumevanje napetosti in nobene stvari tlačit. naj se zgodi kar se mora zgoditi.. druga vse kar sem poiskušal storit pa je to napetost le še stopnjevalo - še večja pizdarija..

zavedanje, razumevanje, sprejemanje...

[vasudeva]

<{POST_SNAPBACK}>takrat problema ni vec.. Razumevanje je tisto.. ki resi problem.. in vcasih je potrebno pac poceti marsikaj.. da se dogodi razumevanje.. Vse kar pocnes.. pa pocnes umsko.. razumevanje pa nikoli ni umsko.. zato se zaradi tvojega pocetja ne bo zgodilo razumevanje.. in tvoje pocetje ne bo nikoli resilo problema.. lahko le ustvaris situacijo, ko se dogodi razumevanje..

 

stari, resnično dobro si to opiso..

 

 

[vasudeva]

tukaj bi še vam podal eno zadevo, ki je govora o takih in drugačnih rečeh.

 

http://www.gape.org/gapes/prispevki/files/...ost-ekstaze.htm

[pač ena]

Res fajn tema Mislim, da si vsak človek prej ko slej postavi vprašanje, kaj storiti ob neki total moteči lastnosti druge osebe - al poskušat spremenit to osebo (kar je verjetno najslabša varianta, a se je verjetno vsi najpogosteje poslužujemo - vsaj poskušamo), al spremenit sebe, al prekinit odnose z njo... Sem tud sama pogosto imela ta "problem", pa čeprav ne vedno s partnerjem, ampak z drugimi osebami...

 

Astra je (za moje pojme) zelo lepo opisala ta problem in tud izbrala pravo rešitev. Se mi zdi, da je res treba spremenit svoje mišljenje, rešit problem v sebi, ne pa poskušat spremenit tisto osebo...ampak pri vseh "motečih lastnostih" verjetno to ne gre - vsaj meni to ne uspeva. Če gre za kakšno morda malo bolj "banalno" zadevo, kot je npr. točnost (pa čeprav verjamem, da lahko tud takšna zadeva človeka spravi ob živce), potem še verjetno lahko spremeniš svoje mišljenje in se tud malo prilagodiš...Sej navsezadnje je to le prilagajanje drugi osebi - sprejmeš njeno "motečo lastnost" in spremeniš svoje mišljenje v tej smeri, da začneš razmišljat enako kot ta oseba...npr. če vzamem primer, ki ga je napisala Astra - v bistvu je svoje mišljenje prilagodila svojemu možu, začela razmišljat tako kot on - njemu se točnost verjetno ni zdela pomembna in si je morda skoz mislil "ko pridem, pač pridem...v čem je problem?" - verjetno problema sploh ni videl...

 

Hočem reči, da se očitno pri takem problemu mora ena od obeh oseb spremeniti - katera bo to, je pač odvisno od obeh oseb... Ampak ko ne gre za tak "banalen" primer, je po mojem to zelo težko...Če gre za neko zadevo, področje, ki je obema osebama zelo pomembna, potem se nobena od teh oseb ne bo tako hitro pripravljena prilagoditi...ali pa tega enostavno ne zmore, čeprav si želi... Mene recimo zelo moti, če me neka oseba stalno poskuša kontrolirati, nadzorovati, če misli, da mi lahko diktira, kaj naj delam in kaj ne (sem imela ta problem, pa ga na srečo več nimam - bivša "tašča" )....in podobne zadeve... In glede takšnih zadev se jaz enostavno nisem zmožna prilagoditi - v smislu, da bi sprejela takšno lastnost te osebe in spremenila svoje mišljenje glede tega... In se tud pogosto vprašam, zakaj bi morala ravno jaz to narediti - če si obe (tista oseba in jaz) želiva, da bi imeli dobre odnose, potem se enostavno nočem prilagoditi samo jaz, ampak pričakujem to tud od nje...

 

Zdi se mi, da pogosto popusti tisti, ki ima drugo osebo bolj rad, kot pa ona njega (pogosto med partnerjema, se mi zdi) in potem ta druga oseba to izkorišča in pričakuje prilagajanje v vseh zadevah...Ni ravno vedno tako, ampak sem že videla dost takih primerov...

 

Skratka, mislim, da je vedno odvisno od konkretne lastnosti, ki te moti...in od tega, ali si obe osebi prizadevata, da bi nekako uskladili svoja mnenja glede takega problema...

[enja]

Astra: zelo dobro si opisala situacijo, s katero sem se tudi sama spopadala na začetku..razlika je samo, da je stvar mene tako motila, da nisem bila pripravljena na kompromise.Če se potrudim in do določene ure nekaj storim, pričakujem, da se dogovora druga stran drži.Tu ne gre za kontroliranje življenja nekoga drugega, ampak samo za spoštovanje.Ljubše mi je, če dobim odgovor: ne vem kdaj pridem, kot pa zamujanje...

Mick: konkreten odgovor si boš moral poiskati sam, od nas si dobil samo mnenja.Vedeti moraš ali pri tem "problemu" pripravljen na kompromise ali ne.In, kot so ti že drugi svetovali...razčisti pri sebi, kako pomembna je stvar ZATE.Vsekakor pa