Kako znati sprejeti

[free]

OK, nja ti bo; itak pa sn stabo skregan

-------------

Mah saj v bistvu ze kar pustim, se ti ne zdi?

Mal kenjam pac, radi reda...

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Tvoj svet  je pa pust .  Hladen.      Brrrrrrrrrrrrr ...

 

Kot kakšen IF stavek. Izključujoč .

 

Vsaj ta, ki si ga naslikal.  Jaz ga nemaram.

 

lep pozdrav !

 

 

Dobro... to ni nic narobe. Neki drugega je meni bolj cudno...

 

V temi.. "kako sprejeti" ti meni razlagas kako se da sprejeti.. in ker jaz podam se moj pogled.. ti vec ne maras mojega sveta.. in ga celo ocenis z nekimi brezveznimi besedami... Ne da ga samo ne sprejmes.. celo ne maras ga.. potem p me lepo pozdravljas...

In Mick je imel nekaj proti, ko sem napisal, da je v sprejemanju v glavnem hinavscina..

Ker ce resnicno sprejmes.. potem tisto ne obstaja.. Kako naj obstaaj nekaj, kar sprejemas.. Nemogoce je reci... sprejejam homoseksualnost.. v trenutko ko to reces.. poves samo to, da je ne sprejemas.. kadar nekaj sprejemas.. se o tistem niti misel ne pojavi.. v nasprotnem primeru pa so vse le poiskusi ki ostanejo pri nesprejemanju.. in danes je trent in si cool.. ce sprejemas homoskesulanost.. in zato jo vecina ne sprejema.. ker ce jo sprejemas.. potem nikoli in res NIKOLI ne mores zapisati podobnega idiotizma kot je..

"Jaz sprejemam homoseksualnost, ampak jaz tega ne bi nikoli pocel.. " Ta stavek je zapisan vsaj 50xkrat.. v vseh temah o homoseksualnosti in to v glavnem od tistih, ki tako strasno z besadami vse sprejejamajo..

 

Potem pa sem jaz oster... mislim.. .. predstavljajte si, da to bere en ki je homosekasualec.. Si lahko to predstavljate... vsaj skozlat bi se moral, ce ze ne kaj hujsega..

[Tjazy]

Ze to, da tema o homeseksualnosti obstaja, je znak, da ni sprejeta.. kar zakaj nimamo teme o tem da kri tece po zilah? ali pa da dihamo zrak?? Absolutno je jasno in sprejeto da dihamo zrak.. kaj drugega pa bi lahko dihali? To je sprejeto..

Ampak enako absolutno jasno je, da je nekdo homoseksualec.. kaj drugega pa bi tocno tisti lahko se bil? Ampak.. tukaj je zgodba drugacna..

[Tjazy]

Aha in zato me ne bos sodil, ker te pravice nimas.. No tega tudi po najboljsi volji ne razumem.. Jaz na primer to pravico imam.. nihce mi je ne more vzeti.. in sploh ni point o pravici, ki je halucinacija.

Sem v ponedeljek napisal.. da vse kar je storjeno z razlogom.. je skoda o tem karkoli pisat..

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Pojavila se je kasneje. V bistvu je z mojim odraščanjem vedno bolj pridobivala na pomenu. Motila bi me lahko tudi na drugih ljudeh, samo ne bi imela vpliva na moj lajf, zato se s tem ne bi obremenjeval.

 

Saj v bistvu tu ni pomebno kaj mene tare.....katera konkretna lastnost. Sam bi se rad naučil sprejeti moteče lastnosti meni zelo ljubih ljudi v takšni meri, da me ne bi jezile, vznemirjale, žalostile, spravljale v položaj, ko postanem iz revolta tud "težek" k kanon. Rad bi znal sprejeti to lastnost in se ukvarjati z drugimi stvarmi, ki so prav tako sestavni del najinega odnosa. Pa ne zmorem. Kot da sem se znašel v labirintu iz katerega nikakor ne najdem.....

meni se je podobno dogajalo na nek nacin ,kot pravi astra.

sama sem se domislila necesa,in sicer da s partnerjem napiseva(oba)spis o tem "problemu" .to naj bi zgledalo takole:kdaj je to zacelo motiti,zakaj,koliko bi ti pomenilo,ce bi problem odpravila,......cimvec vprasanj in iskrenih odgovorov naj bi vseboval spis.lahko piseta kaj vaju moti drug pri drugem in to razclenita na cimvec prafaktorjev.vzeti si je potrebno cas in razmislek,da bi pisali cimbolj iskreno kar se da,kajti lagati o sebi nima smisla.ko napiseta si lista s spisom zamenjata in prebereta .spet si vzameta cas in ko sta pripravljena se lepo pomenita o tem in pokomentirajta(spostljivo do drugega!)o tem.s pisanjem je mal lazje ,ker imas nekak lahko bolj zbrane misli in se bolj lahko osredotocis nase in obcutke.

meni osebno je ta varjanta s spisom zelo pomagala in mi bo najbrz se kdaj.nasla sem odgovor v sebi ,tisti zakaj me toliko moti dolocena stvar .in sicer zna biti spoznanje presenetljivo.odkrila sem da me je to motilo iz cisto drugega razloga,ki ni bil povezan z mojim partnerjem.ta lastnost me je motila zaradi necesa iz moje preteklosti....sedaj se pri vsaki stvari ,ki me zmoti,zamislim od kod prihaja v meni do teh zavracanj....in najdem od kod.na podlagi tega me kmalu potem tudi ne moti vec to kar me je motilo.partner pa je lahko svoboden in mu ni treba se pocutiti motecega.saj konec koncev to ni njegov problem.

poskusi ,mick s spisom,ne bo ti zal.najlepse je ko najdes izvor problema in se soocis s tem in naenkrat kot bi te ze pol manj motilo.kasneje pa zacne ta motnja kr sama izginjati.in oba s partnerjem sta lahko bolj svobodna.poskusi,vredno je.

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>dopoveduj si: "fuuul mi je všeč ta lastnost!" vsakič kadar te zmoti, pa tudi ko razmišljaš o njej.

poizkusi ...

hm,s tem se pa ne strinjam.to bi pomenilo negacijo custev,zakrivanje in zatiskanje oci,kot da bi jokal in se prepriceval,da se smejes.

vsaj zame ta nacin ni ok.imam raje afirmacijo kot negacijo.raje si priznas in drugace poskusis resiti.

ta negacija,da ti je ful vsec,ce ti ni ,je cisto laganje samemu sebi pa se drugemu.

le kaj bi pol bilo v primeru ,ko te nekdo ljubi in ti njega ne,pa bi mu hotel ustreci?

ali bi zacela si govoriti:ja,ja fulll ga ljubim!

[Tjazy]

Mick.. ampak kako ima lahko tebi ljubeca oseba lastnost, ki te moti. Kje je tukaj point?

Oboje hkrati ne more biti.. ali ta oseba ni tebi ljubeca.. ali pa ima lastnosti, ki te motijo.. ker drugace lahko ovrzemo mnogo zadev.. tudi tiste, ki jih zagovarjamo v drugih temah..

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>Mick.. ampak kako ima lahko tebi ljubeca oseba lastnost, ki te moti. Kje je tukaj point?

Oboje hkrati ne more biti.. ali ta oseba ni tebi ljubeca.. ali pa ima lastnosti, ki te motijo.. ker drugace lahko ovrzemo mnogo zadev.. tudi tiste, ki jih zagovarjamo v drugih temah..

 

 

Zopet pozabljaš na pot. Govoriš kot a ni poti, kot da je samo popolnost. Mi vsi smo na poti k temu, da bi nekoga ljubili povsem in v celoti. Vendar se moramo prek njega soočati s sabo, korak za korakom.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela

 

 

Ta logičen način razmišljanja je resničen, vendar ni koristen, ker nima v sebi sočutja , razumevanja za to, kar oseba trenutno doživlja, ko je še v procesu učenja.

[vasudeva]

enako je, če pride k tebi -jeza-. si totalno jezen, tedaj si človek začne govorit, nebom jezen, sprejemam jezo. stvar še bolj zakompliciraš in potlačiš. mislim, da je dobro, da še naprej ostaneš jezen. le da se sedaj te jeze zavedaš in jo pustiš takšno kot je. naj pride in gre. enako je s sprejemanjem. nekoga, nekaj ne moreš videt. in tedaj se začneš prepričevat. sprejemam ga, in to into..ma to je bulshit, ker le tako nisem nikamor prišel. stvar treba pustit, takšna kot je, ker vsaka reakcija proti njej, bo regresija, stopnjevanje le te. če pustiš ta občutek na miru, se pravi se ne bojuješ z njim, se neistovetiš, pol je tu možnost da ga razumeš. če je v teb nesprejemanje, pusti ga, in bodi totalno not v njem. naredi vse kar se da naredit. slej ko prej rata in razumeš point v stvari.. le bojevanje proti njej in prepričevanje sebe bo situacijo poslabšalo..tako kot pride tako tudi gre...

[Tjazy]

Ja OK.. torej bi se dalo povedati drugace..

 

Na poti do tega, da bi ljubil nekoga, se pojavijo moje lastnosti, ki jih ne vidim na sebi ampak na njemu in me motijo.. In dokler ne morem ljubiti sebe.. ne morem ljubiti njega.. ker sam sebe motim s temi lastnostmi..

 

S tem bi bilo vse v redu.. in bi se strinjal, da je to samo pot, ce ne bi obstajala zelja, da bi nekdo bil boljsi.. ali da bi ljubil..

Ce gres korak za korakom.. prides samo do svojega manjvrednostnega kompleksa..

In kaj zdaj?

 

IN ce to vse vemo... zakaj potem mlade generacije silimo po isti poti, ceprav je zelo nazorno, da oni po tej poti nocejo.. ker je to preprosto ornk cudna pot...

Kot da bi hoteili otrokom privzgojiti idiotizme, da bojo potem, ko bojo spoznali nesmisel vsega tega.. imeli kaj poceti.. najprej pucali sebe.. potem se znasli v slepi ulici.. potem pa kaj?

Obe te poti so odvec.. ker ti za napredovanje ostane bore malo casa.. ce gres korak za korakom.. zato je ta pot malo dolgocasna..

 

A ne bi raje ZDAJ! Zakaj bi me korak za korakom motile lastnosti.. ker ko te lastnosti ne motijo vec.. je to ZDAJ! Isti cas.. kot ZDAJ! Cemu sprejeti prepricanje, da obstaja cas.. samo zato, da imas potem casovne izgovore.. pa korake.. pa polno nekekga balasta, ki ga cas prinese s seboj.

 

Razlika je samo v tem.. ali si odlocen da nekaj naredis na sebi.. ali pa se ti ne da.. in bi raje se malo pocakal.. in potem to imenujes.. "korak za korakom" Korak za korakom ne obstaja.. samo ZDAJ lahko delas.. torej zakaj ne bi ZDAJ?

 

Eni si vsak dan.. govorijo da bojo sli vsak vecer tect.. ali pa meditirat.. Kaksen korak za korakom je tukli potreben.. to so samo izgovori za lenobo.. Obujes teniske.. in gres ven in teces.. ali pa meditiras.. V cem je point koraka za korakom, ce pa to nic ne spremeni... Lahko pa mi ti zdaj tole negiras.. in reces, da to spremeni nekaj.. in res.. spremeni nekaj.. in sicer to, da vsak dan tezje to naredis..

Zato pa je potrebno otrokom vcepit prepricanja v glavo.. tudi religijska.. ker potem so suznji celo zivljenje.. ce bi jim nalozili drugacen program.. bi bili drugacni.. Otrok se rodi kot iskalec.. najveckrat pa umre kot fanatik.

[Ksenia]

ko nekoga sprejemaš, so njegove napake del njega in jih sprejemaš tako kot pozitivnosti... sem še daleč od tega, pa vendar na trenutke zelo blizu... mislim, da je to možno doseči brez truda, ne da delaš na tem, tako pač je... bluzim, verjetno haluciniram ob visoki vročini.

[Mick]

Thx vsem za komentarje.

 

V bistvu sem sam kriv, da se tema odvija v smeri kot se, vendar pa je tudi prav, da se odvija "širše". Temo sem odprl v trenutku slabosti, stiske, ko enostavno nisem videl (in še zdaj ne vidim) izhoda, nisem pa bil in še nisem pripravljen biti konkreten kar se tiče moteče lastnosti in osebe.

 

Seveda pa ne gre za neko lastnost, ki bi bila le neka karakterna hiba ipd. Takšne imamo vsi in jih verjetno z več ali manj težav sprejemamo al pa tudi ne, v nobenem primeru pa resno ne ogrožajo našega odnosa z določeno osebo. Žal mi je, da nisem sposoben biti konkretnejši, žal predvsem zato, ker ves čas zagovarjam iskrene in odkrite debate, komentarje na forumu, saj na le take lahko dobimo odzive, ki nam dejansko pomagajo pri reševanju problemov ali razširjanju obzorij.

[Ksenia]

Mick, odpreš se kolikor želiš in važno je, da najdeš v sebi mir

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>Thx vsem za komentarje. 

 

V bistvu sem sam kriv, da se tema odvija v smeri kot se, vendar pa je tudi prav, da se odvija "širše".  Temo sem odprl v trenutku slabosti, stiske, ko enostavno nisem videl (in še zdaj ne vidim) izhoda, nisem pa bil in še nisem pripravljen biti konkreten kar se tiče moteče lastnosti in osebe. 

 

Seveda pa ne gre za neko lastnost, ki bi bila le neka karakterna hiba ipd. Takšne imamo vsi in jih verjetno z več ali manj težav sprejemamo al pa tudi ne, v nobenem primeru pa resno ne ogrožajo našega odnosa z določeno osebo. Žal mi je, da nisem sposoben biti konkretnejši, žal pedvsem za to, ker ves čas zagovarjam iskrene in odkrite debate, komentarje na forumu, saj na le take lahko dobimo odzive, ki nam dejansko pomagajo pri reševanju problemov ali razširjanju obzorij.

kriv cesa?nikomur se ni treba opravicevati ,zakaj si odprl temo.zdis se mi mal kot bi bi se vlekel nazaj zdej s tem.iskreno si imel namen izboljsati situacijo ,ki te muci.to je lepo,imas najbrz to osebo zelo rad,imej se sebe in ne delaj si prevec skrbi.morda v napacni smeri poskusas to resiti oziroma si ze sam povedal,da ne vidis izhoda.sprosti se in to motnjo uvrsti k preprostemu adutu,ki ti bo slej kot prej pokazal zakaj je tu .morda je tako tvoj razvoj nastiman,morda je bilo potrebno priti do te tocke,ko si se ustavil na kriziscu in ne ves kam bi sel.

mislim,da bos tej motnji se hvalezen,ker te bo popeljala tja,kjer je nadaljevanje tebe kot popolnega oziroma k tvoji prvobitnosti.think pozitive

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>

Mene je totalno spravljalo ob živce, ker moj gospod ni znal priti domov ob dogovorjeni uri. Ga pokličem, pravi, pridem ob 4h, pripravi kosilo...jaz se vržem med lonce, njega nikjer. To se je ponavljalo konstantno, iz službe, če je šel na tenis, na pir, v avtopralnico, kamorkoli...domov je prišel, ko je pač prišel, ne pa takrat, ko sva se zmenila.Iz tega sem začela delati tak problem

Haha, evo me! - isto vse...

In seveda sem kaksno spinaco kuhala, ko je pa RES treba vedet pa to, kdaj se pride....

Jooj, ko se spomnim na tisto obdobje....

Ejjjjejej....

 

<{POST_SNAPBACK}>OK, nja ti bo; itak pa sn stabo skregan   

-------------

Glih fajn, ker jaz sem pa itak s tabo.

 

<{POST_SNAPBACK}>Ze to, da tema o homeseksualnosti obstaja, je znak, da ni sprejeta.. kar zakaj nimamo teme o tem da kri tece po zilah? ali pa da dihamo zrak?? Absolutno je jasno in sprejeto da dihamo zrak.. kaj drugega pa bi lahko dihali? To je sprejeto..

Ampak enako absolutno jasno je, da je nekdo homoseksualec.. kaj drugega pa bi tocno tisti lahko se bil? Ampak.. tukaj je zgodba drugacna..

Poslus, Tjazy, saj JE tema o homosex (pa ne ena! ), pa o dihanju, krvi, zhilah in vsem.... vse se nam ocitno zdi vredno obravnave.

 

Sicer pa se sitrinjam s tabo v tistemle - ce postavljas tako - sprejemal bom oz. sprejemam, pomeni da pravzaprav se TRUDIS sprejemat in da torej (se) ne sprejemas.

 

<{POST_SNAPBACK}> hm,s tem se pa ne strinjam.to bi pomenilo negacijo custev,zakrivanje in zatiskanje oci,kot da bi jokal in se prepriceval,da se smejes.

vsaj zame ta nacin ni ok.....

*To se je nanasalo na Dianin post: "dopoveduj si: "fuuul mi je všeč ta lastnost!" vsakič kadar te zmoti, pa tudi ko razmišljaš o njej. "

 

Jaz tud tko mislim, da je to brez veze... ne rge za to, da gres v kontra smer, pac pa da sprejmes v absolutu.

 

nekdo je tog in trd, je pa zato stabilen in trden in zanesljiv...Te lastnosti pac hodijo v paketih.

 

Ker sem jaz povrsna (kar recimo koga blazotno lohk mot), se pa po drugi strani ne zabetoniram v kaksne filme - to je pa cist kul, a ne?

 

Tko nekak...

 

In se - naj bom jaz sam boljsi, ne glede na to, kaj bo pol.....

Brez da recemo - ti poslus, glej, jaz se pa spreminjam in prilagajam, ti pa ne. Daj se ti kaj od sebe!

 

To ne rge, oni bo zakrknil...

Treba dat cloveku sanso, da se SAM spreminja... ce ne dobimo kontra magnet - bolj bomo silili, se zapikovali v to lastnost, bolj jo bo oni izrazal.

Saj - poglejte pri sebi - dvomim, da na velik ljudi siljenje dobro vpliva?

Ko pa SAM hoces, pa je cist izi in pol se ti DA.

[astra]

hehe, špinača...zgleda, da so vse zveze dale skozi traume s špinačo...

 

jasno, da je bila glih špinača v igri...

 

Astra

[Marsa]

 

Kako sem 'znala sprejeti', ko je Mitja vsak let sel na sof za moj r.d. za kar skor teden?

Nikakvo.

 

Mene je vedno vse razjezilo, v vse sem se morala vtaknit... zelo naporno...

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}>

 

Kako sem 'znala sprejeti', ko je Mitja vsak let sel na sof za moj r.d. za kar skor teden?

Nikakvo.

 

Mene je vedno vse razjezilo, v vse sem se morala vtaknit... zelo naporno...

kako je pa on "znal sprejeti" tvojo jezo?

[Marsa]

Mah... ni je kar 'znal'... morda je on mene bolj sprejemal, na nek nacin, kot jaz njega.

Ma ne, v bistvu....

On se je ali umaknil v svoj svet (luna v raku) ali skusal na hec obrnit ali mal 'zbezat' (tehtnica), al sva sla pa kar prec 'na nozh' (sco).

 

Jaz sem 'kar silila', se 'hotla prec vse zmenit', ta moment, pa ce je tudi bilo to ob 2h zjutraj...

 

Se je tud zgodilo, da smo z vrati butali ponoci pa taksno... no to je grozno, out, sam je bilo pac.

Saj po eni strani pa je bilo hecno...

Cist fajn dat jezo mal ven, sam ne smes se ji pa kar prepuscat.

 

No potem sem ugotovila, da najbolj skodi to meni oz. da takorekoc skodim sama sebi, potem sem jaz zacela s temile transformacijami spet...

Kot ze tolikokrat pac, ker se moras skoz spreminjat...

 

NO vsaj to sem vedela, da sem jaz krivec... nisem si pa -po drugi strani- kar pustila tkole cesa navesit.

 

ce se mi je reklo - tole je pa cist off, kok si grozna, sem rekla, ok, to je blo pa res.

Ce pa se v zadevi nisem videla, pa sem rekla, ni sans, to nisem jaz, nic mi ni treba tegale naveshat...

 

Najbolj je pri meni 'palilo', ko mi je brez kaksne agresije, ocitanja kot takega, rekel nekoc: pa pismu, kako naj komaj cakam dam prit, ce pa me tecen ksiht doma caka (nekaj tacga) - saj skoz sam tezis... in taksno...

 

In jaz se nenadoma zagledam z njegovimi ocmi, vidim, da je to pac res, in me postane celo sram, a sem mu hvalezna, da mi je dal sploh 'moznost'...

 

Bistvo je, da si iskren do sebe...

In potem se zalotis, vse tele male cakice in recimo postekas, da gre za 'nadzorovanje', no tako je bilo pri meni...

Da moras vse jnekako ti vodit, imet pod komando, pa ne tolk zaradi samega komandiranja, pac pa... hm.... nekaksne prakticnosti.

Npr. ko kuham, nenehno kaj posljam Mitjo, kar ne mroem gledati, da sedi, lezhi al kaj jaz vem...

No in vcasih to opazim pri sebi....

In se clo recem - moram skoz komandirat, a ne?

Kot da je vse od mene odvisno, kot da onega ne naredim zato, ker pac nimam osmih parov rok in pac naj 'vmes' uleti.

Vendar moj cas 'vmes' je njemu cas, ki ga ima on...

Torej ne morem kar posiljat folka nekaj pa jaz odlocat o casu vseh.

 

Ob vsem pa imam vseeno eno kar... prikladno lastnost... nekako se da vse zmenit z mano, kar pletem, govorim, mal analiziram, pol recem, ah saj bo, se boljs, pa taksno...

Ker tolk brez tezav govorim o custvih in vsem, potem ni zadrege, z moje strani ni nekih... neke tezhe, ne delam nekih uzaljenih fac in tko...

Tko da... pac, iz situacije v situacijo ravnam z vsem vedenjem, ki je do zdaj oz. do posamezne.

[cigancica]

pri meni je podobno.sam do nesporazumov ponavadi pride bolj z njegove strani.naprimer jaz ne pizdim,ne tezim.ponavadi pa povem svoja custva ob dolocenih situacijah,kar ne pomeni da kaj zahtevam od njega,se celo povem mu,da vem da je to moj nekak problem.on pa se v takem trenutku pocuti nekak napadenega,ogrozenega,kot da bi mu rekla:ti si kriv.v bistvu sam sebe postavlja v vlogo zrtve,sodi si pa sam naprimer in ne jaz.jezen je pa pol name....

fulkrat sva se ze pol zakacila v takih brezveznostih,namest da bi vsak svojo betico najprej poslihtala.pri meni to ni tak problem,njemu je pa kr,oziroma mu je tisti trenutek.ne zna se obvladati,reagira mal prevec nepremisljeno.in zmeraj sem kriva tisti trenutek,kao.ponavadi se odmaknem pol,pa ne da bezim,ampak ker vem da ne prideva nikamor.drugi dan,naprimer je cisto neki drugega.pustim mu cas,in sebi tudi seveda,da se lepo umiriva,poisceva v sebi in greva naprej.jaz sem taka,on pa tak.oba pretrmasta,zato je potrebno pocakati ,da se vode umirijo.

v zacetku sem mal trpela ,ker nisem vedla kako z njim,ker se sam ne ve.je sele na zacetku samospostovanja,zato je mal tezje,kot pri prejsnjem partnerju.ampak jaz mu prepuscam in zaupam in vem da si zeli biti on on,brez velikih frustracij.

in skusam ga ne motiti v tem iskanju samega sebe.dovolj je imel preprek in lazi,ki so mu jih vcepili.in zdaj se je zacel boriti.ja,to je mal tezko,ko eden od partnerjev vstopi v odnos nesamozavesten in s trditvami kot so:jaz tebe nisem vreden...bulshit!

pa ,vidis,nic mi ni teba sprejemati,preprosto si ga zelim ob sebi,ker ga ljubim v celoti. in vsak dan je pri naju eno samo presenecenje

[Marsa]

Fajn da tko gledas na to oz. jemljes... Se najbolj fajn je pa zate to.

 

No saj to je bila pac ena plat... saj nisem kar skoz bila taka... v bistvu sploh nisem bila - recimo ljubosumna in oblastna... a nisem 'znala' pac se.... nikjer ne pise, kako moras ravnat, kaj je zdaj, kaksen bo en odnos dolocen...

Gre tud za 'zapolnjevanje nekaksnega prostora'.....

Ko z enim zivis, kaj bosta pa zdaj z vsem tem casom?

ce sta bolj individualca oba, se je treba mal naucit tud skupaj... pa zelo pomembno, da znat tud ko sta skupaj, bit 'posebej'.. pa taksno...

Jaz pa sem tedaj hotla zapolnjevat vse praznine, al kaj tacga je moral bit...

Da ne bo kje kakega 'praznega prostora' vmes.

 

Ce gre zgolj za relacijo moski/zenska v partnerskem odnosu, potem je blazno priporocljivo prebrat knjigo Moski so drugacni, zenske tudi, ki jo je napisal dr. John Gray...

No, tu je opisanih velik teh cak v odnosih, pa zakaj tko jemljemo, pa zakaj komandiramo, pa zakaj se pocutimo ogrozene, pa da moski rabijo svoj mir in 'umikanje v votline', moski provajdajo resitve, zenske pa analiziramo vse in 'naglas razmisljamo' in na ta nacin prihajamo do resitev...

Pa taksno...

Fajn knjiga, zlo fajn, pravzaprav, to bi lohk kar vsakdo prebral...

je zelo stvarno in poljudno napisana, a hkrati dovolj 'strokovno', da ni kar nekaj.

[Tjazy]

<{POST_SNAPBACK}>.   in vsak dan je pri naju eno samo presenecenje

 

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>Ja OK..  torej bi se dalo povedati drugace..

 

Na poti do tega, da bi ljubil nekoga, se pojavijo moje lastnosti, ki jih ne vidim na sebi ampak na njemu in me motijo.. In dokler ne morem ljubiti sebe.. ne morem ljubiti njega.. ker sam sebe motim s temi lastnostmi..

 

S tem bi bilo vse v redu.. in bi se strinjal, da je to samo pot, ce ne bi obstajala zelja, da bi nekdo bil boljsi.. ali da bi ljubil..

Ce gres korak za korakom.. prides samo do svojega manjvrednostnega kompleksa..

In kaj zdaj? 

 

IN ce to vse vemo... zakaj potem mlade generacije silimo po isti poti, ceprav je zelo nazorno, da oni po tej poti nocejo.. ker je to preprosto ornk cudna pot...

Kot da bi hoteili otrokom privzgojiti idiotizme, da bojo potem, ko bojo spoznali nesmisel vsega tega.. imeli kaj poceti.. najprej pucali sebe.. potem se znasli v slepi ulici.. potem pa kaj?

Obe te poti so odvec.. ker ti za napredovanje ostane bore malo casa.. ce gres korak za korakom.. zato je ta pot malo dolgocasna..

 

A ne bi raje ZDAJ! Zakaj bi me korak za korakom motile lastnosti.. ker ko te lastnosti ne motijo vec.. je to ZDAJ! Isti cas.. kot ZDAJ! Cemu sprejeti prepricanje, da obstaja cas.. samo zato, da imas potem casovne izgovore.. pa korake.. pa polno nekekga balasta, ki ga cas prinese s seboj.

 

Razlika je samo v tem.. ali si odlocen da nekaj naredis na sebi.. ali pa se ti ne da.. in bi raje se malo pocakal.. in potem to imenujes.. "korak za korakom" Korak za korakom ne obstaja.. samo ZDAJ lahko delas.. torej zakaj ne bi ZDAJ?

 

Eni si vsak dan.. govorijo da bojo sli vsak vecer tect.. ali pa meditirat.. Kaksen korak za korakom je tukli potreben.. to so samo izgovori za lenobo.. Obujes teniske.. in gres ven in teces.. ali pa meditiras.. V cem je point koraka za korakom, ce pa to nic ne spremeni... Lahko pa mi ti zdaj tole negiras.. in reces, da to spremeni nekaj.. in res.. spremeni nekaj.. in sicer to, da vsak dan tezje to naredis..

Zato pa je potrebno otrokom vcepit prepricanja v glavo.. tudi religijska.. ker potem so suznji celo zivljenje.. ce bi jim nalozili drugacen program.. bi bili drugacni.. Otrok se rodi kot iskalec.. najveckrat pa umre kot fanatik.

 

 

Ne slišiš in razložiš po svoje.

 

Zdej plus zdej plus zdej in tako naprej.....korak za korakom.

 

Ne mi reč, da pri tebi to gre takoj in za vedno. Ko se stvari pucajo je zato potreben čas, ni dovolj da enkrat doživiš in čutiš človeka povsem in ga doživljaš z vsem kar je , brez lastnih težav, ampak da to počneš znova in znova, dokler se z časom stvari ne usedejo.

Ne vem, če je to samo pri meni, vendar te stvari doživljam ciklično, ko se začne nekaj pucati, se to ne zgodi v trenutku, vendar rabim čas, in mi življenje znova in znova postavi situacijo v kateri moram dokazati, da zadevo obvladam in da sedaj ne morem več na tak način reagirati na drugega, zaradi težav v odnosu s seboj.

 

Govoriš kot da smo že povsem zaključeni in oblikovani. Jaz pa govorim o tem, da se oblikujemo in da moramo velikokrat obtičati v megli in velikokrat živeti vprašanja, brez da bi poznali odgovore. In v tem je moč sočutja, da razumeš človeka v njegovi stiski, v njegovi megli , v njegovemu momentu, ko še poskuša razumet, ko še išče odgovore.

Ne moraš ga bombandirati z odgovori, ker mu s tem ne moraš pomagati. Pomagaš mu s tem , da ga slišiš in razumeš njegov precep. In se zavedaš, da si tudi ti, do sedaj kdaj bil v kakem takem precepu.

 

Kako lahko sprejmeš, da je tvoj ljubi oče alkoholik?

Lahko ga ne sprejmeš, toda če ne sprejmeš, ne sprejmeš sebe, se odrečeš delu sebe.

Kako lahko sprejmeš, da na primer tvoja mati manipulira z očetom in splošno z ljudmi?

Če tega ne sprejmeš, ne sprejmeš dela sebe.

Pa ne gre za logično sprejemanje, gre za popolno sprejetje, ki pride samo od sebe, nepričakovano, vendar kdaj, šele po tem, ko si se nekaj let trudil razumet in sprejet in si si dovolil videti in gledati življenje in njih ločeno od sebe, od svojih čustev in potreb, pa vendar kot bistveni del tebe.

 

No ja, mogoče imaš ti le lepe odnose in to znaš delati zdaj in samo zdaj.

Jaz zaenkrat nisem pobegnila niti iz enega težkega odnosa, ampak sem se trudila in ostajala, spreminjala sebe, da bi spremenila odnose. Pa sem bila dana med ljudmi, ki so zelo drugačni od mene. Pa ne rečem, da je to dobro in ne da je slabo, to je samo moja pot.

 

Sej razumem kaj hočeš reči in na nek način bi bila vesela, če bi stvari res lahko šle tako hitro in ne bi bilo potrebno truda ob tem, ko se učiš iz svojih ogledal.

Ampak sedaj se vrneva na Micka, sej ne veš kaj ga moti, najverjetno gre za nekoga, ki je z njim povezan od otroštva, če sem natančno brala. Lahko da kdo krade, ali je odvisen, ali preprosto vedno ostaja v enakih starih zabetoniranih vzorcih in se ne premakne , ne glede na Micove želje.

 

Kaj mu boš rekel: Nimaš mu nič zameriti.

Vendar njegova čustva so lahko zamera, ali nezadovoljene želje.

Kaj narediš s človekom, ga pustiš na drugi strani in on ne ve kako naprej. Če želiš voditi ljudi, moraš prvo sprejti to, da je ta oseba nekomu nekaj zamernla in da je žalostna , da ta oseba ni taka kot bi on hotel da je in izhajati iz teh čustev, pa naj bodo še tako nesmiselne, vendar so njegova resnica in od tu navzven graditi. Ko se človek sreča s svojimi čustvi v odnosu z drugim človekom, ko si pride na jasno , potem lahko gradi in ugotavlja, kateri notranji vzgib je bil ranjen ob tem in potem lahko razume in ko enkrat razume, potem avtomatično spusti. Vendar bo tudi tu potreben čas, ker bo čas tisti ki bo zdravil in omogočal osebi, da svoje dosedanje občutke ob njej zamenjuje z novim vedenjem in razumevanjem. In to je proces.

Kot pravim v osnovi imaš prav, ničesar ni, kar bi lahko oprostili, in ničear ni, kar bi lahko sprejeli. Vendar potrebuejmo željo po tem, da sprejmemo in potrebujemo občutek,, da odpuščamo, da puščamo za sabo.

 

Vse dobro,

 

 

Mihela

[cigancica]

<{POST_SNAPBACK}> Fajn da tko gledas na to oz. jemljes... Se najbolj fajn je pa zate to.

 

No saj to je bila pac ena plat... saj nisem kar skoz bila taka... v bistvu sploh nisem bila - recimo ljubosumna in oblastna... a nisem 'znala' pac se.... nikjer ne pise, kako moras ravnat, kaj je zdaj, kaksen bo en odnos dolocen...

Gre tud za 'zapolnjevanje nekaksnega prostora'.....

Ko z enim zivis, kaj bosta pa zdaj z vsem tem casom?

ce sta bolj individualca oba, se je treba mal naucit tud skupaj... pa zelo pomembno, da znat tud ko sta skupaj, bit 'posebej'.. pa taksno...

Jaz pa sem tedaj hotla zapolnjevat vse praznine, al kaj tacga je moral bit...

Da ne bo kje kakega 'praznega prostora' vmes.

 

Ce gre zgolj za relacijo moski/zenska v partnerskem odnosu, potem je blazno priporocljivo prebrat knjigo Moski so drugacni, zenske tudi, ki jo je napisal dr. John Gray...

No, tu je opisanih velik teh cak v odnosih, pa zakaj tko jemljemo, pa zakaj komandiramo, pa zakaj se pocutimo ogrozene, pa da moski rabijo svoj mir in 'umikanje v votline', moski provajdajo resitve, zenske pa analiziramo vse in 'naglas razmisljamo' in na ta nacin prihajamo do resitev...

Pa taksno...

Fajn knjiga, zlo fajn, pravzaprav, to bi lohk kar vsakdo prebral...

je zelo stvarno in poljudno napisana, a hkrati dovolj 'strokovno', da ni kar nekaj.

zame je bila zelo koristna v tej smeri "mojstrstvo ljubezni"-d.miguel

najbrz bom tudi to ,katero ti omenjas,sigurno ne bo odvec

bi bila jaz zadovoljna ,ce bi jo tudi on prijel v roke.ampak trenutno nima interesa ,da bi to bral.kaj morem,silim ga ne ,bo ze ce bo hotel.ce ga bo zanimalo.

trenutno imam obcutek,da je noce prebrati ker misli da mu ni treba.a sem prepricana da bo pocasi tudi njega.z mano tko nima problemov,pa se mu zdi to nepotrebno,pa je mogoce tudi boljse tko,da sledi tistemu kar ga globoko v njem zene,koncno soocanje z dejstvom in odpravljanjem manjvrednostnih kompleksov.

super se mi zdi,ko ga vidim vsak dan bolj prepricanega vase in veselega.

vcasih naredim namenoma kaksno pizdarijico,da se ne bi pocutil ,da se to dogaja samo njemu majhni koristni trikci

[Mihela]

<{POST_SNAPBACK}>enako je, če pride k tebi -jeza-. si totalno jezen, tedaj si človek začne govorit, nebom jezen, sprejemam jezo. stvar še bolj zakompliciraš in potlačiš. mislim, da je dobro, da še naprej ostaneš jezen. le da se sedaj te jeze zavedaš in jo pustiš takšno kot je. naj pride in gre. enako je s sprejemanjem. nekoga, nekaj ne moreš videt. in tedaj se začneš prepričevat. sprejemam ga, in to into..ma to je bulshit, ker le tako nisem nikamor prišel. stvar treba pustit, takšna kot je, ker vsaka reakcija proti njej, bo regresija, stopnjevanje le te. če pustiš ta občutek na miru, se pravi se ne bojuješ z njim, se neistovetiš, pol je tu možnost da ga razumeš. če je v teb nesprejemanje, pusti ga, in bodi totalno not v njem. naredi vse kar se da naredit. slej ko prej rata in razumeš point v stvari.. le bojevanje proti njej in prepričevanje sebe bo situacijo poslabšalo..tako kot pride tako tudi gre...

 

 

Se strinjam,

 

to velja za vsako čustvo, šele ko sprejmeš, potem le to počasi izgublja svojo moč.